Evropski parlament je pretekli teden na plenarnem zasedanju podprl predlog direktive o spremembah cestninjenja, po katerem bi morale države članice cestnino za težja tovorna vozila in avtobuse od leta 2023 zaračunavati glede na dejansko prevoženo razdaljo. Od leta 2027 bi to veljalo tudi za lažja tovorna vozila in minibuse.

Predlog se nanaša tudi na kratkotrajne vinjete za osebne avtomobile. Da bi zaščitili tuje voznike, ki so na določenem območju le občasno, predlog predvideva zgornjo cenovno mejo za takšne vinjete. Poleg tega bodo morale biti kratkotrajne vinjete na voljo tudi za en dan in za en teden, predlagajo poslanci. To pomeni, da se vinjetam počasi izteka čas, a ne pred letom 2028.

Politična igra
Da se v Evropskem parlamentu trasira pot do ukinitve vinjet, se strinja tudi Andrej Brglez, avtor Avtomobilnosti in avtomobilski strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na področju raziskav in aktivnosti v prometu. Pravi, da je trenutno to politična tema. Do zdaj je bilo veliko govorjenja v prazno. Temo, ki bo zajela veliko Evropejcev, bodo morali obravnavati tudi v javni sferi. Treba bo doreči, kaj je to prihodnje cestninjenje.

Da se bo kolesje vrtelo zelo počasi, Brglez spomni na leto 2008 in uvedbo vinjet v Sloveniji. Uvedene so bile po burni razpravi in ob nasprotovanju Italije in Hrvaške, ki sta zaradi tega nesrečni še danes. Brglez dodaja, da cestninske postaje tudi desetletje po uvedbi vinjet pri nas še vedno stojijo. Vse to so dokazi, da spremembe na področju cestninjenja ne bodo hitre.

"Ko pa se ozremo v prihodnost, pa se bodo morali tudi vozniki in voznice, vsi mi, zavedati, da bo plačevanje cestnine drugačno," pravi Brglez, ki vzporednice potegne z mobilno telefonijo in pametnimi telefoni: "Vsi se spomnimo, kako smo bili v tujini previdni, ko smo telefonirali, pošiljali tekstovna sporočila ali brskali po spletu. Gostovanje je bilo drago. Teh skrbi danes nimamo več. Popolnoma enaka mobilnost bo doletela tudi evropski prometni prostor."

Enotno plačevanje za uporabo cest
Brglez ne zanika, da bodo izzivi še večji kot v mobilni telefoniji, še posebej pri nas, kjer smo pogosto evroskeptiki, a hkrati poudarja, da je Evropa v svetovnem merilu naredila korak naprej, ko je omogočila eno denarno valuto, mobilno gostovanje in še posebej prost pretok ljudi, storitev in blaga. "To so temelji, h katerim moramo stremeti. Danes ima vsaka država cestninjenje urejeno po svoje, nekje se plačujejo tuneli, drugje ne, nekje so vinjete, drugje se plača za uporabo posameznega odseka avtoceste. Najlažje si predstavljamo, da bo to nekoč urejeno kot pri mobilni telefoniji. Plačal boš eno ceno za mesec uporabe ali kilometer vožnje po cesti."

Hkrati pa tovrstni način cestninjenja odpira nove možnosti, saj bo za kaj takega potreben prenos podatkov, sistem bo moral vedeti, kje v vsakem trenutku je vozilo. To bo vedel s pomočjo kartice v vozilu in GPS naprave. "Na ta način bodo vedeli, ali vozite v središču mesta, in če boste imeli manj ekološko vozilo, boste za vožnjo plačali več kot tisti z bolj "zelenim avtomobilom", pravi Brglez in dodaja, da vsekakor že zdaj ni pošteno, da ob registraciji plačujemo uporabnino cest, saj kot pravi sogovornik, smo jih v Sloveniji že večkrat preplačali.

"V Evropi bo v prihodnosti obstajal neki mobilnostni paket, ki ga bomo odplačevali mesečno ali za vsak prevožen kilometer. Verjetno bo tisti, ki avtoceste uporablja več, plačeval manj. Tisti, ki se veliko vozi po avtocesti, bo moral imeti tudi v prihodnosti enostaven dostop do uporabe avtoceste, podobno kot danes z vinjetnim sistemom. Druga stvar pa je, kaj bo s podatki," se sprašuje Brglez in zaključuje, da bo prav zaradi dostopa do podatkov, ki bodo shranjeni v oblaku, debata okoli novega načina cestninjenja še dolga, vinjete pa bomo lepili na vetrobranska stekla vozil še kar nekaj let.