S tem projektom želimo, da ste tudi vi, gledalci Avtomobilnosti in bralci MMC-ja, aktivno vključeni pri oblikovanju ključnih projektov v povezavi z napredkom cestne infrastrukture, vozil, varnosti in na splošno napredka v mobilnosti v Sloveniji. Tudi tako lahko preprečimo marsikatero smrt na slovenskih cestah ali pa poskrbimo za manj zastojev na cesti in vožnjo naredimo manj stresno ter udobnejšo.

Zadnje tedne smo v naši redakciji zbirali vprašanja, ki ste nam jih pošiljali, in oblikovali končni zbir 16 vprašanj. Razdelili smo jih v štiri tematske sklope: cestna infrastruktura, ekologija in trajnostna mobilnost, zakonodaja in kaznovalna politika ter varnost.

Stranke smo prosili, naj na vprašanja odgovarjajo jasno z da ali ne (odgovori v grafu pod člankom), odgovor na vsako vprašanje pa so lahko, če so želeli, pojasnili z največ 350 znaki.

Novinarji Avtomobilnosti bomo parlamentarce in ministre v njihovem mandatu v parlamentu ves čas dejavno spodbujali, da bodo držali dano besedo.

Sklop štirih člankov, ki jih bomo objavili do začetka predvolilnega molka, začenjamo s temo cestna infrastruktura.

Boste podprli uvedbo cestninjenja avtocest za osebna vozila po prevoženem kilometru?

SLS: Da, z novimi tehnologijami elektronskega cestninjenja to postaja realnost povsod po Evropi in gre za pošteno obravnavo vseh državljanov, saj vemo, da nimajo vsi enakega dostopa do avtocestnega omrežja.

SDS: Vinjete so dobra rešitev. Prijazna do stalnih uporabnikov in sprejemljiva za tranzitni promet. Uvedba cestninjenja po prevoženem kilometru pa bi bistveno podražila uporabo avtocest za domače uporabnike, del prometa bi se preusmeril na druge ceste, poslabšala bi se prometna varnost.

SMC: Zavzemamo se za stroškovno učinkovito izgradnjo in upravljanje infrastrukture ter financiranje razvoja infrastrukture v največji meri po načelu uporabnik plača.

SSN: Slovenija je kot izrazito tranzitna država podvržena velikemu onesnaževanju in uničevanju javne prometne infrastrukture s strani tujih prometnih vozil. Zato je smiselno obdržati vinjetni sistem plačevanja ter znižati plačilo dajatev za vozila, registrirana v Sloveniji, ter tako razbremeniti prebivalce Slovenije. Naj tujci v večjem deležu sodelujejo v zagotovitvi sredstev za prometno infrastrukturo.

DeSUS: Čeprav trenutni sistem cestninjenja ni pravičen, saj finančno nagrajuje predvsem tiste, ki prevozijo veliko kilometrov, druge pa prav nasprotno, smo kljub temu mnenja, da trenutne plače zaposlenih v gospodarstvu ne dovoljujejo dviga stroškov vožnje po avtocesti (dnevne migracije na delo). V prihodnosti pa vsekakor stremimo k uvajanju plačevanja po prevoženih kilometrih.

LMŠ: Zagovarjamo vinjete za osebna vozila, ki pa so lahko tudi elektronske. Z uvedbo vinjet se je uporaba avtocest povečala. Če bomo uvedli cestninjenje po kilometru, bodo vozniki spet bistveno bolj obremenjevali lokalne in regionalne ceste, kar bo vplivalo tudi na prometno varnost, saj se kar dve tretjini nesreč zgodi na lokalnih cestah.

SD: Dokler EU-regulacija tega ne bo zahtevala, čez neko obdobje bo pa to obvezno.

Za zdravo družbo: sistem naj bo pošten, ne pa da tisti, ki vozijo manj, plačujejo relativno več, kot tisti, ki dejansko vozijo več

Boste podprli pobudo za omejitev vožnje starih in neekoloških tovornjakov ter dvig cestnine zanje na avtocesti?

SLS: Problem odsluženih tovornih vozil se ne more reševati s cestninjenjem, temveč pri postopku registracije vozila.

SDS: Ukrep se delno že izvaja, treba ga je nadgraditi.

NSi: Da bi vsi elementi, ki jih v Sloveniji posamično že obvladujemo in smo se z njimi uveljavili tudi na globalni ravni, kar najhitreje in najučinkoviteje zaživeli v sistemu, bo treba udejanjiti tudi zeleno davčno reformo. Za sektor prometa to pomeni, da bo treba odločneje in dosledneje uveljaviti načelo, da naj bo stopnja dajatev skladna z obremenitvijo okolja – naj torej plača več tisti, ki več onesnažuje.

SMC: Te ukrepe že zdaj v določeni meri izvajamo.

SSN: SSN kot narodna in okoljsko ozaveščena stranka, se zavzema za elektrifikacijo in plinifikacijo tovornih vozil.

DeSUS: Na ta način bi dosegli več nujnih pozitivnih učinkov; dvignili bi raven varnosti, kar je glede na število tovornega prometa na naših AC nujno in pozitivno bi vplivali tudi na ekološki odtis. Predvideva se, da tak ukrep hkrati ne bi pomenil zmanjšanja vsote pobrane cestnine, saj bi se (predvsem tuji) prevozniki morali prilagoditi novim razmeram, ki bi bile pri nas še vedno bolj ugodne kot v sosednjih državah.

Za zdravo družbo: absolutno in nujno!

Boste za povečanje pretočnosti na najbolj obremenjenih delih avtocest in mestnih obvoznic povečali število voznih pasov?

SLS: Da, v skladu s finančnimi zmožnostmi.

SDS: Največji problem glede avtocest v Republiki Sloveniji je ljubljanski obroč, kjer se delajo največji zamaški. Rešitev je več. Prva, začasna je, da se v ljubljanskem obroču naredi tretji pas, druga rešitev je, da se na najbolj prometnem koridorju Koper–Maribor naredi zunanja obvoznica, zunaj mesta Ljubljane, ki se pozneje lahko poveže v zunanji avtocestni obroč.

NSi: To je nujno potrebno, saj sedanja (ne)pretočnost prometa vsakodnevno hromi promet.

SSN: Prioriteta ni povečevanje pretoka vozil na avtocestah, pač pa ureditev javnega prevoza. Hitre železnice s povprečnimi hitrostmi med 150 in nad 200 km/h za regionalni in primestni promet ter kombiniran javni promet s pametnimi električnimi vozili, plovili, zračnim tramvajem in žičnicami za mestni javni promet.

DeSUS: Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. V nekaterih primerih je za reševanje zastojev nujno poseči po ukrepih razširjanja obstoječe infrastrukture, v drugih – in v teh vidimo v prihodnosti velik potencial, pa je za reševanje dnevnih migracij treba poseči po novejših prijemih upravljanja prometnih tokov in rešitve iskati predvsem v sistemski organizaciji učinkovite multimodalnosti in uvajanju sodobnih tehnologij.

LMŠ: To je smiselno načrtovati in izvajati, a obenem imeti v mislih tudi, da se pospešeno modernizira železniška infrastruktura, tudi primestne železnice, in spodbujati uporabo javnega potniškega prometa, ki se mora prilagoditi potrebam uporabnika.

SD: Uravnotežiti moramo z modernizirano železniško infrastrukturo. Novi AC-pasovi bodo samo generirali nov cestni tovorni promet in ne bodo rešili težave.

Za zdravo družbo: Odgovor ni ne da ne ne, saj ni dovolj samo večpasovnost, potrebna je dejanska regulacija prometa, vključno z večjimi prepovedmi tovornega prometa in večjo kakovostjo javnega potniškega prometa.

Boste v svojem mandatu zagotovili stabilen vir sredstev v višini vsaj 200 milijonov EUR letno za vzdrževanje glavnih in regionalnih cest?

SLS: Vse od finančne krize 2008 naprej je vladajoča politika jemala denar v proračunu za vzdrževanje državnih in regionalni cest, proti čemur je SLS vedno glasno protestirala. Stanje zaradi tega postaja nevzdržno, zato se je treba lotiti sistematske obnove v srednjeročnem obdobju.

SDS: SDS je zakon, ki bi uvedel stabilen vir financiranja obnove in novogradenj prometne infrastrukture že predlagal, žal ga je koalicija SMS, SD in DeSUS zavrnila.

NSi: v Novi Sloveniji smo to že predlagali v tem mandatu; zaradi pereče problematike nevzdrževanja teh cest v zadnjih letih smo zahtevali sklic nujne seje pristojnega matičnega delovnega telesa DZ RS. Žal brez uspeha.

SMC: To je potrebno, da bi zagotovili optimalno dinamiko investicij na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države (sprejeta Strategija razvoja prometa).

SMC: Oblikovanje infrastrukturnega sklada, v katerem bodo zbrana namenska sredstva od dajatev in takse od uporabnikov prometne infrastrukture.

SSN: Vsaj 350 milijonov evrov.

LMŠ: Pomembno je, da se redno vzdržujejo ceste, saj se v nasprotnem primeru stroški obnove cest drastično povišajo.

SAB: Ob takšni gospodarski rasti, kot jo imamo danes, prav gotovo.

SD: Bilo bi nujno, ali bo tudi mogoče, bomo videli. Trošili ne bomo več, kot bo država imela na voljo.

Za zdravo družbo: Opredeljeni znesek ne bo potreben, če se postopoma izvajajo zgoraj našteti ukrepi.