Problematike reševanja prometnih zagat smo se dotaknili s škotskim profesorjem prometnega projektiranja. Tom Rye pravi, da je težava s parkiranjem v središču Ljubljane povezana z neomejenim časom parkiranja. Predvsem voznike, ki se z avtomobili vozijo na delo in sestanke v središče Ljubljano, bi morali omejiti na posebna parkirišča na obrobju mesta in uporabo javnega prevoza.
Avtomobili so prevozna sredstva, to je njihovo osnovno poslanstvo, v resnici pa to poslanstvo izpolnjujejo zelo malo časa. Večino dneva stojijo parkirani in v tem času zavzemajo prostor. Na svetu je 1,2 milijarde vozil, povprečen parkirni prostor meri 12 kvadratnih metrov. Koliko kvadratnih metrov zemeljske površine je to v naših mestih?
Avtomobili veliko prostora zasedajo tudi na zasebnih površinah. "Avtomobile smo povabili celo v svoje hiše, jim namenili "sobo", kot svojim otrokom. Še pes, kot družinski član, mora spati zunaj. Avtomobile testirajo v ekstremnih razmerah, v puščavah in severnih pogojih, zakaj jih vabimo v hiše," razmišlja Andrej Brglez, avtomobilski strokovnjak in avtor oddaje Avtomobilost, v kateri smo se dotaknili prometnih in parkirnih zagat.
Avtomobili imajo, to je več kot očitno, poseben status. Tudi v Sloveniji. Od njih smo odvisni, saj jih množično uporabljamo tudi zaradi slabih prometnih povezav z mesti, počasnimi vlaki in avtobusi, ki še vedno prepogosto stojijo v isti koloni kot osebna vozila.

Dve tretjini ljudi v službo z avtom
Prav zato se marsikdo raje odloči za udobnejši prevoz, ki ga ponuja osebno vozilo in pogosto išče prazno parkirno mesto. Ta v mestih zasedajo veliko prostora, ki bi bilo lahko namenjeno zelenim površinam. Samo Ljubljana proizvede 200 tisoč delovnih mest, kar 63 odstotkov ljudi pa se na delo vozi s svojim vozilom. Podatki kažejo, da le 21 odstotkov ljudi za prevoz na delo uporablja javni prevoz. Druga težava so parkirišča, ko ga potrebuješ, ga ni nikjer.
Rešitev, ki jo ponuja vodja prometnega inštituta na Univerzi v Edinburgu na Škotskem Tom Rye, se zdi enostavna. "Treba je uvesti časovne omejitve. V centru mesta ne bi smeli parkirati več kot neki omejen čas." Po njegovem bi morali omejiti predvsem dnevne voznike, ki v središče mesta prihajajo z osebnimi avtomobili. Sam bi težavo rešil s tem, da bi ponudil poceni parkirna mesta na obrobju Ljubljane in veliko dražja parkirna mesta v središču prestolnice.

Vozniki se prilagodijo
"Ljudje, ki so nekje zaposleni, zasedajo parkirna mesta, do katerih bi bili bolj upravičeni obiskovalci, nakupovalci, turisti. Tu je treba uporabiti tehnike upravljanja, na primer parkiranje omejiti na štiri ure. Krajši čas parkiranja ali višja parkirnina na uro, če ostanete dlje,“ pravi sogovornik, ki je prepričan, da ljudje zaradi tega ne bodo nehali prihajati v mesto, saj je Ljubljana gospodarski motor Slovenije. Popolnoma jasno je tudi, da bodo vsaj vsakodnevni potniki ob takih omejitvah parkiranja izbrali druge oblike prevoza. "Najprej bodo iskali brezplačno parkiranje zunaj mesta. To se dogaja. Potem je treba uvesti dodatne ukrepe. Nižjo ceno, daljše parkiranje, morda vmesno območje med dražjim daljšim parkiranjem in neurejenimi parkirnimi mesti.“
Tako lahko prostor, ki je bil prej namenjen parkiranju, namenimo koristnejšim ali dragocenejšim stvarem. Torej nakupovanju, turistom, a tudi javnim površinam, majhnim parkom ali parkiriščem za stanovalce. Zlasti med stolpnicami, zgrajenimi v času Jugoslavije, parkirnih prostorov primanjkuje. "Pomembno jih je zagotoviti stanovalcem, da jim ne bo treba tekmovati z vozači," je prepričan strokovnjak za promet.

Raje nekaj minut peš
Ampak predvsem povezave primestnih območij in drugih delov države z javnimi prevoznimi sredstvi, bodisi avtobusi ali vlaki, do Ljubljane so slabe. Rye odgovarja: "Zdi se mi, da so alternative dobre. Poglejmo P+R Dolgi most. Avtobus od tam odpelje vsakih 10 minut." Morda pa je kriv slab PR?
"Javni prevoz nima dobrega PR-a. Malo več dobrega PR-a bi Ljubljani zelo koristilo. To mora biti v svežnju z dobrotami, kot so izboljšanje javnih prostorov in več parkirnih prostorov za prebivalce,“ pravi Rye. To pomeni, da boste morali za delo morda uporabljati P+R. Vendar je ta brezplačen in avtobus vozi na 10 minut. So pa tudi druge možnosti. Lahko poiščete brezplačno parkirno mesto na ulici in nadaljujete pot s kolesom.
Da meščani vidijo več težav, kot jih je v resnici, je nekaj povsem običajnega. To je v človeški naravi. Res je, da je na nekaterih mestih zahteva po parkiranju velika, vendar obstaja verjetnost, da je za vogalom, nekaj minut hoda, dovolj praznih parkirnih mest. V tem primeru parkirnega mesta ni težko najti. Gre tudi za slabo obveščenost. Rye podaja primer iz Edinburga: "V svojem domačem mestu, ki je večje, sem opravil anketo. Takrat je bilo v središču 19 ločenih parkirišč. Anketiranci so mislili, da jih je samo pet. Obveščenost je bila očitno pomanjkljiva. A tudi v manjših mestih so potrebe omejene na zelo majhen predel. Predel, kjer je najteže parkirati, je pogosteje omejen na dve ali tri ulice v središču. Le nekaj minut hoje stran zlahka parkirate."
Parkirišča P+R v Ljubljani različno zanimiva za uporabnike

Sistem P + R (angleško park and ride oziroma parkiraj in se pelji z avtobusom) je kombinacija zasebnega in javnega prevoza in omogoča, da se uporabnik do pomembnejših točk na obrobju mesta oziroma glavnih mestnih vpadnic pripelje z osebnim vozilom, pot v mesto pa nadaljuje z javnim prevozom.
Lani so razširili parkirišče P+R na Dolgem mostu, ki ponuja 349 parkirnih mest, od tega 11 parkirnih mest za osebe z oviranostmi, 11 za avtobuse, 11 za avtodome. Razširitev je bila potrebna zaradi povečanega povpraševanja, pa čeprav je Dolgi most prej dolgo časa sameval. Parkirnina med tednom znaša enotnih 1,20 evra na dan, v ceno pa sta všteti še dve karti za mestni avtobus.
To potrjuje, da preteče veliko časa, preden vozniki in voznice spremenijo svoje navade. Drugače je s preostalimi parkirišči P+R. Značilen primer je parkirna hiša v Stožicah, kjer je mogoče parkirati v parkirni hiši, ki, razen v času koncertov in športnih prireditev, sameva. Enako je v Mostah, Studencu in na Ježici.

Eden izmed ukrepov, ki bi lahko pripeljala do večje priljubljenosti parkirišč P+R, je sistem BicikeLJ, ki deluje dobro, kot tudi širitev plačljivih območij za parkiranje po vsem območju Ljubljane do obvoznice.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo se posvetili problematiki parkiranja.