Mehanik leta 2016 je postal Primož Rožnik, ki vodi svojo avtomehanično delavnico v Horjulu. To je njegov že tretji zaporedni naslov. Drugo mesto je pripadlo Andražu Bohu, ki prihaja iz družinskega podjetja, tretji je bil Leon Cafnik.
V Sloveniji je več kot milijon osebnih vozil, ki jih je treba vsako leto servisirati, vzdrževati in jim "preobuti" pnevmatike. Motorna vozila današnjega časa so vse bolj tehnično in tehnološko kompleksna, zato je zelo pomembno kakovostno vzdrževanje. Tudi starejša vozila potrebujejo dobre servisne mojstre, tako za redne servisne posege kot tudi za različna popravila, saj le tako lahko ostanejo v dobri vozni kondiciji. Seveda si vsak lastnik vozila tudi želi, da so napake in okvare odpravljene v čim krajšem času. Zato so dobri mehaniki zaželeni tako kot dobri gostinci, zdravniki, frizerji in različni obrtniki.
Poudarek na strokovnosti
In prav s tem namenom poteka strokovno tekmovanje Mehanik leta v organizaciji specializirane revije Mehanik in voznik ter spletne strani zurnal24.si. Strokovni projekt podpirajo pri AMZS-ju, sekciji avtomehanikov pri Obrtno-podjetniški zbornici in na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana, kjer je bilo zaključno dejanje.
Za naslov Mehanik leta 2016 se je v finalu v šolskih učilnicah in delavnicah Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana pomerilo 10 finalistov. Ti so morali pokazati tako znanje iz teorije kot tudi prakse. V šolskih učilnicah so reševali naloge iz teorije, ki so bile sestavljene s področja klimatskih sistemov, vulkanizerstva in mehanične stroke. Tekmovalci so morali pokazati praktično znanje iz elektrotehnike, morali so odkriti in odpraviti napake pri nastavitvi žarometov pri avtomobilu. Za konec so morali pred občinstvom opraviti praktični preizkus menjave in premontaže pnevmatike na enem kolesu ter na slepo prepoznavati predmete, povezane z delom v mehaničnih delavnicah. Ves čas so bili pod časovnim pritiskom.
Tretji in zadnji naslov
Največ teoretičnega in praktičnega znanja je pokazal Primož Rožnik, ki je zmagal tretjič zapored in se že 23 let profesionalno preživlja z avtomehaniko. Na tekmovanju za mehanika leta je še nepremagan, že pred tekmovanjem pa je napovedal, da je to njegov zadnji nastop, a bo projekt zaradi strokovnosti in popularizacije mehanične stroke ter storitev podpiral še naprej: "Izzivov mi ni zmanjkalo, saj jih imam v delavnici vsak dan dovolj. Tekmovanje pa bom podpiral še naprej.“
Rožnik dodaja, da sta mu dosedanja dva naziva gotovo pripomogla pri pridobivanju novih strank, je pa tudi tako, da: "Se vračajo stare stranke, ki pridejo z avtom k meni tudi, še preden se jim izteče garancija. Na ta način gotovo pridobiš neko zaupanje.“
Elektrika vse bolj posega v delo mehanikov
Spregovoril je tudi o nalogi povezani z elektriko, ki je tekmovalcem delala največ težav: "S podobnimi problemi se velikokrat srečujem tudi pri svojem delu, kjer marsikaj kaj predelujemo in dodelujemo.“
Da je veda o elektriki in elektroniki v vozilu vse pomembnejša pri servisiranju in popravilu modernih avtomobilov potrjuje tudi izjava tretje uvrščenega Leona Cafnika: "Tekmovanje je bilo zahtevno, saj je bilo treba pokazati celoten spekter znanj. Znanje teorije je osnova za delo mehanika, vse bolj pomembno pa je tudi znanje iz elektrotehnike. Mehanik mora vsaj v osnovi znati delati vse.“
V Sloveniji imamo obetavne mlade mehanike
Cafnik je bil vesel, da so se odlično odrezali mlajši tekmovalci. Drugo mesto je namreč zasedel 24-letni Andraž Boh, ki je zaposlen v domačem podjetju in bo v letošnjem letu diplomiral ter postal avtoservisni inženir. "Zelo sem presenečen in vesel. Starši, ki vodijo družinsko podjetje, so zelo veseli mojega uspeha. Tekmovanje se mi je zdelo zelo dobro in kakovostno. Naslednje leto se bom zagotovo potegoval za naslov. Nihče ni popoln, si lahko samo boljši in boljši. Moj dolgoročni cilj je, da bom boljši.“
Namen tekmovanja je širiti dober glas o dobrih mehanikih. S tekmovanjem Mehanik leta se iščejo dobre prakse in najboljši mehaniki, ne glede na to, ali prihajajo iz pooblaščenih ali neodvisnih servisnih mrež oziroma imajo neodvisno mehanično delavnico.
Še vedno prepričanje, da je delo mehanika umazano
Zato so projekt podprli v sekciji avtomehanikov pri Obrtno-podjetniški zbornici. Njen podpredsednik Peter Caserman, sicer vodja lastnega avtoservisa in eden od članov strokovne žirije tekmovanja, je dejal, da je samo tekmovanje eno redkih v stroki, ki je strokovno in je za zmago treba pokazati zares znanje“. "Poudarjanje strokovnosti je za našo delo zelo pomembno. Sam sem tudi profesor na strokovni srednji šoli in sem videl, kje bomo morali pri našem izobraževanju dati še več poudarka - na elektriki. Električne napeljave očitno mehanikom povzročajo težave.“
Caserman se v nasprotju z nekaterimi mehaniki ne strinja, da je poklic premalo cenjen, a pri mladih kadrih in učencih še vedno velja za umazano stroko. "Na tekmovanju smo videli, da sta pri servisiranju avta vse pomembnejša računalništvo in elektrotehnika, ki sta visokotehnološki znanosti. Poznam tudi razmere v tujini, kjer imajo velike težave pri pridobivanju strokovno usposobljenih kadrov za servisiranje modernih sistemov in tudi pri nas je to glavna težava stroke,“ pravi in kot predlog navaja sinergijo z izdelovalci delov iz Slovenije in s šolami.
Kako deluje slavna slovenska čepna svečka?
Šole bi se morale povezovati s proizvajalci delov, s tem pridobiti povratne informacije, kakšne kadre potrebujejo, po drugi strani pa bi tudi šole lahko pridobili znanje, kako te najbolj moderne tehnologije delujejo, kako postavljati diagnoze in kako servisirati.
Kot primer navaja preboj s slovensko čepno svečko s senzorjem tlaka, a razen proizvajalca po besedah Casermana drugi serviserji ne vedo, kako deluje, ali potrebuje vzdrževanje in kako jo vzdrževati. "Če bi vzpostavili takšno dualno komunikacijo, bi že veliko naredilo.“
Strokovni program tekmovanja so pod vodstvom pomočnika ravnateljice Alojza Kranjca pripravili na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana. "Projekti, kot je Mehanik leta, so potrebni, da bi se še dodatno povečalo zanimanje za to stroko. Mediji bi lahko skupaj s podjetji in šolami sodelovali v projektih, kot je ta. Tako bi imeli še več boljših mehanikov,“ je prepričan Kranjc.

Primož Rožnik je takoj po zmagi spregovoril za oddajo Avtomobilnost.