Mobilnost se spreminja, z njo pa tudi pogonski sklopi. Andrej Brglez je v Tehnološkem paviljonu na 24. avtomobilskem salonu Slovenije v globine motoroznanstva pogledal s strokovnjakom za motorje Tomažem Katrašnikom.

Kako lahko neki energent v določenem okolju pripomore k izboljšanju delovanja in vpliva na okolje? Katrašnik pravi, da je tehnologija skoraj na vseh področjih že razvita, če že ne zares pripravljena. Težimo k temu, da bi "dekarbonizirali" oz. razogljičili promet ter iz mest odstranili osebna vozila.

Vse več nas živi v urbanih središčih in veliko prostora zavzamejo vozila. Sprejeti moramo tudi osebnostne odločitve, saj se bo z znatno "dekarbonizacijo" bistveno spremenila raba vozil in bo vplivala na naše potovalne navade. Evropski zakonodajalci s tem niso zadovoljni in bi radi dosegli, da se v prihodnosti povsem odpovemo osebni mobilnosti, torej lastništvu osebnega avtomobila. To je sociološko-politična odločitev, ki jo bomo morali sprejeti.

Električna mobilnost ključna za mesta
Elektrifikacija vozil se je že zgodila in gibanje se ne bo ustavilo. Napovedi predvidevajo, da bo med letoma 2040 in 2050 od 80 ali celo 90 odstotkov osebnih vozil elektrificiranih. To ne pomeni, da bodo to zgolj baterijska vozila. Naraščal bo delež vozil s pogonom na gorivne celice, največji delež v obdobju 2030-2050 pa napovedujejo hibridnim vozilom, ki imajo še vedno motorje z notranjim izgorevanjem, kar pomeni, da je potrebnega veliko dela za zmanjšanje ogljičnega odtisa od proizvodnje goriva do njegove uporabe v motorjih.

Takšne napovedi zahtevajo tudi vložke v infrastrukturo. Ali bo do vložkov v infrastrukturo ob spremenjenih mobilnostnih navadah v resnici prišlo? Ali ne bodo avtomobili z motorji na notranje izgorevanje ob hibridih živeli še kar lep čas? Ključno je, pravi Katrašnik, da vidimo sistemski pristop. Reševati moramo med sektorji, kar pomeni dosti dogovorov in delitve znanja. Električna mobilnost je za mesta ključna, a zahteva velika vlaganja, ne le ko govorimo o pridobivanju energije, ampak moramo pridobivanje in njeno porabo uravnotežiti. Kljub ogljični nevtralnosti se predvsem pri težkih vozilih ne bomo mogli odpovedati motorjem z notranjim izgorevanjem, zato bodo ključnega pomena tehnologije, s katerimi bomo iz presežkov energije pridobivali goriva, ki jih bomo uporabili v motorjih.

Med bencinarji in dizli ni več velike razlike
Večino slovenskih avtomobilov danes poganjata bencin in plinsko olje in sploh zadnji je precej očrnjen. Ne moremo ju kar ukiniti, niti ni jasno, čemu bi to storili? V zadnjih letih se je izkoristek Ottovega (bencinskega) motorja dvignil, pravi Katrašnik. Žal se je dvignil predvsem na račun neposrednega vbrizgavanja goriva v valje, ki pa je prineslo tudi težavo izpustov delcev. Ottovi motorji trenutno izpuščajo podobno količino delcev kot dizelski motorji. Izkoristek bodo še dvignili z dodatnim siromašenjem gorivne zmesi, s čimer se bo pojavila težava naknadne obdelave dušikovih oksidov v izpušnih plinih. Kot pravi, moramo sicer s cest nujno spraviti stare dizelske motorje, kar se tiče sodobnih dizelskih in bencinskih motorjev pa ni razloga, da bi ukinjali ene na račun drugih. Razlike med njimi se zmanjšujejo.

Več o tej temi pa si oglejte v eni od prihodnjih oddaj Avtomobilnosti.

Matija Janežič