v Slovenijo uspelo privabiti Magno, pa je BMW za svoj poligon avtonomnih vozil izbral Češko, Tesla pa se pogovarja z Madžari. S testiranjem samovoznikov je bila sicer povezana tudi Slovenija.

BMW bo na Češkem zgradil testni poligon za samovozna in električna vozila. V gradnjo bo vložil 100 milijonov evrov. To bo prva taka testna steza BMW-ja v Vzhodni Evropi. Kot piše Automotive News Europe to prinaša veliko novih delovnih mest za Čehe, ki sicer delajo za bistveno nižje plače od sosedov Nemcev.

Pri BMW-ju so navedli, da bodo projekt izvedli v naslednjem desetletju. Testiranju so namenili prostor blizu svojega štaba v Münchnu, v Franciji in na Švedskem.

Testno stezo pa bodo zgradili tik za mejo z Nemčijo, in sicer na 500 hektarjih površine. Na njej bodo med drugim testirali tudi vse sisteme za pomoč vozniku, kot tudi sistem samodejnega zaviranja. Nemci so priznali, da so izbirali med 82 kraji.

Slovensko-avstrijski projekt padel v vodo
Zakaj se BMW raje kot za Češko ni odločil za Slovenijo? Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost, pojasnjuje, da so bili pred dobrim letom povabljeni na sestanek ozke skupine deležnikov z idejo, da bi se povezali v skupni čezmejni slovensko-avstrijski projekt testiranja razvoja tehnologij avtonomne vožnje na različnih kategorijah cest pri nas in v Avstriji. Predlog je prišel z avstrijske strani, a ne zato, ker bile ceste pri nas primernejše za kaj takega, ali zato, ker bi Avstrijci do nas gojili posebno naklonjenost.

Prišli so s smiselno, logično in dobro premišljeno idejo, ki je bila dobra za vse. EU je imela - in bo imela tudi v prihodnje - za tovrstne projekte rezerviranih precej sredstev za subvencije, in če bi lahko pri takem "mobilnostnem" projektu v razvojnem in aplikativnem sodelovanju segli čez odprto evropsko mejo dveh sosednjih držav, bi sredstva dobili še toliko laže. "Pa smo se potem predolgo spraševali in 'cincali', in ni bilo kaj prida napredka. Mislim, da je to naša velika kolektivna 'osebnostna' težava. Preveč se sprašujemo in predvsem na zalogo obremenjujemo s skrbmi in težavami, ki bi se utegnile pojaviti v primeru, da bi skočili v kakšen tak inovativni projekt, pri katerem je ta trenutek še veliko neznank. Težave pridejo v vsakem primeru, če se z njimi obremenjuješ še pred začetkom dela pa ne le, da pridejo še prej, ampak ti tudi požrejo ves potreben elan in drznost, ki ga vedno potrebujemo za skok v nove delovne podvige," pravi Brglez

V skupini BMW, ki poleg znamke BMW vključuje še znamki Rolls-Royce in Mini, načrtujejo predstaviti svoje prvo povsem avtonomno vozilo iNext leta 2021. V namen razvoja avtonomnih vozil so združili moči z Intlom, Mobileyjem, Delphijem, Continentalom in Fiatom Chryslerjem. Prav tako načrtujejo, da bodo imeli do leta 2025 v svoji modelski floti že 25 baterijskih vozil, polovica naj bi bila povsem električnih.

"Danes smo na prelomnici, ko govorimo o avtomatizirani vožnji," pravi Herbert Grebenc iz BMW-ja, ki priznava, da bodo prav samovozna in električna vozila v prihodnosti glavna, kar zadeva naložbe.

Tesla se zanima za Madžarsko
Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto se je v Silicijevi dolini sestal s predstavniki Tesle. Pojasnil jim je, kakšne davčne ugodnosti in druge spodbude so Madžari pripravljeni ponudititi v zameno za naložbe na Madžarskem, je poročala madžarska tiskovna agencija.

"Naš predlog je bil, da na svoj zemljevid naložb postavijo tudi Madžarsko, ki je zelo naklonjena avtomobilskim naložbam," je po pogovoru s Teslinimi direktorji pojasnil Szijjarto. Dodal je, da ima dobre občutke, saj so bili odzivi zelo pozitivni. Predvsem po tem, ko so jim pojasnili, kako bi jim prišli naproti. Najbolj so bili navdušeni nad davčno politiko za vlagatelje, ki je med najugodnejšimi med 28 članicami EU-ja.

Minister je dodal, da bo Tesla leta 2018 zgradila dve superhitri polnilnici za Teslina vozila, poudaril pa je, da bo Madžarska do leta 2019 postavila 3.000 polnilnih točk za električna vozila.

Na Madžarskem že deluje Audi, ki je eden največjih izvoznikov na Madžarskem, kjer deluje tudi Mercedes, skupina PSA, Opel in Suzuki Motor.

SK Innovation iz Južne Koreje je novembra v tovarno, kjer bodo izdelovali baterije za električna vozila, namenjena evropskemu trgu, vložil 840 milijonov evrov.

Proizvodnja avtomobilov in njihov izvoz je ključ za rast madžarskega gospodarstva. Madžari imajo dobro izurjene delavce in prilagojen šolski sistem, kjer avtomobilski industriji načrtno zagotavljajo delovno silo, kar se je pokazala za zelo dobrodošlo pri pridobivanju naložb iz avtomobilske industrije.

Avtomobilski sektor na Madžarskem zaposluje več kot 100.000 ljudi in predstavlja okoli tretjino celotnega industrijskega izvoza Madžarske.

Slovenija bi težko zadostila Teslinim apetitom po delavni sili
To, da se Tesla zanima za gradnjo tovarne v Evropi, je več let stara zgodba. Leta 2013, ko je Elon Musk, predsednik družbe Tesla Motors, v intervjuju za Bloomberg dejal, da v družbi razmišljajo o širitvi proizvodnje v Evropo, je neki državljan na spletno stran predlagamvladi.si naslovil vprašanje, kakšne so možnosti, da bi ameriški proizvajalce električnih vozil tovarno gradil v Sloveniji. Predlagal je, da se vlada RS aktivno vključi v lobiranje in družbi Tesla Motors ponudi čim več ugodnosti, ki bi prepričale, da je Slovenija ustrezna lokacija. Na primer, brezplačno zemljišče, davčne ugodnosti itd.

Pred dobrimi štirimi leti so na ministrstrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovorili, da je Slovenija dobro pozicionirana kot tehnološka lokacija za električno mobilnost. Raziskave in razvoj komponent elektrificiranega pogona s povezano polnilno infrastrukturo ter povezave z visokim izobraževanjem, razvojnimi centri in podjetji predstavljajo trdno osnovo, marsikaj pa morajo v prihodnosti še nadgraditi. Hkrati pa so ocenili, da je glede na velikost trga, geografske značilnosti Slovenije in njene omejenost z viri (tudi kadrovskimi) vprašanje, ali je stvarno govoriti, da bi bilo v Sloveniji mogoče postaviti gigatovarno. So se pa strinjali, da bi bila to gotovo dobra priložnost za poddobavitelje, tudi če bi se takšna velika tovarna postavila kje drugje v Evropi.

Magna bo proizvodnjo zagnala 1. aprila 2019
V vmesnem času je prišla v Slovenijo s svojo pobudo o postavitvi lakirnice za vozila in kasnejšo gradnjo Magna. Slovenija je po Revozu letos le privabila večjega investitorja iz avtomobilske industrije. Magna Steyr bo do konca leta 2018 zgradila proizvodni obrata v Hočah. V lakirnici naj bi delo dobili 404 delavci. Zaradi povečanega povpraševanja je Magna že morala širiti proizvodne zmogljivosti v Gradcu, v dolgoročnih načrtih pa naj bi avtomobilski gigant tovarno vozil postavil tudi v Sloveniji, na leto pa bi naredili od 100.000 do 200.000 avtomobilov.

Letos bodo v Revozu v Novem mestu, kjer izdelujejo renaulta twingo, smarta forfour in renaulta clio, izdelali 190.000 vozil, naslednje leto pa naj bi padel rekord iz leta 2011, kot so izdelali nekaj več kot 211 tisoč vozil.

V televizijski oddaji Avtomobilnost, ki se po premoru na TV-zaslone spet vrača v drugi polovici januarja, smo letos obiskali Kijino tovarno na Slovaškem in se posvetili vprašanju, zakaj so se Slovaki z reformami avtomobilskega posla lotili čisto drugače kot mi. Odgovor najdete v videoprispevku.