Čeprav se avtomobilski saloni zaradi razmaha avtomobilske tehnologije spreminjajo, pa je še vedno čar obiska, da se lahko v avtomobil usedeš, otipaš materiale, se z njim seznaniš na način, ki ga svetovni splet ne more omogočiti.

A saloni postajajo drugačni, vedno bolj vsebinski. Obiskovalci ga morajo zapustiti z novimi znanji in spoznanji. V Ljubljano se po 16 letih vrača avtosalon. Kaj bo ponudil, nam je v intervjuju povedal Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

Ljubljana po 16 letih ponovno gosti Avtomobilski salon Slovenije. Avtosaloni so se v tem času spremenili. Kako so se spremenile razstave, sejmi na Gospodarskem razstavišču v teh letih? V katero smer gredo smernice?

Težko primerjamo avtomobilski salon pred 16 leti in zdaj. To je še posebej v avtomobilski industriji dolgo obdobje. Vmes se je spremenilo veliko. Avtomobilska industrija napreduje hitro. Pojavljajo se nove smernice in tehnologije. Slovenija, ne nazadnje tudi Ljubljana, je po tako dolgih letih potrebovala avtomobilski salon. Težave so se pojavile po recesiji leta 2008, ko je začela prodaja avtomobilov upadati. Kar opažajo avtomobilisti, se trg v zadnjih dveh, treh letih oživlja, zato je zdaj idealen čas za organizacijo avtomobilskega salona.

Kakšno vlogo pri ponovni oživitvi avtomobilskega salona sta imela Gospodarsko razstavišče in Mestna občina Ljubljana?
Veliko. Osebno sem bil lani v Zagrebu, kjer so po šestih letih znova organizirali avtomobilski salon v sodelovanju z mestom Zagreb, ki je bilo eden izmed pokroviteljev. V hrvaški prestolnici so organizirali izjemno uspešen salon. Po salonu v Zagrebu smo začeli lobirati, tako Gospodarsko razstavišče kot mesto Ljubljana. Tako smo lažje vrnili avtomobilski salon v Slovenijo.

Zaznati je, vsaj na Gospodarskem razstavišču, da se vse bolj uveljavljajo kongresi s predavanji, na katerih se obiskovalci izobražujejo in tako domov odidejo bogatejši za dodatno znanje. Torej ne hodijo več na salone samo gledat izdelkov in v vrečko nabirat promocijskih materialov, ampak se o njih izobraževat?

Gospodarsko razstavišče se je v zadnjih letih spremenilo. Vse bolj prihaja do izraza kot prireditveni center, in ne le kot sejemska hiša. Še pred šestimi ali sedmimi leti je bil delež sejemske dejavnosti, torej v prihodkih, okoli 75 odstotkov, lani smo končali pod 60 odstotki. Zadnja leta si intenzivno prizadevamo za zunajsejemsko dejavnost. Vse pomembnejša je kongresna dejavnost, ki je zanimiva, ker na mednarodne kongrese, na primer s področij medicine, farmacije idr., pride tudi več kot tisoč udeležencev. Na tem področju vidimo veliko prostora za napredek. Tukaj je tudi zanimanje in korist mesta Ljubljana. Udeleženci mednarodnih kongresov so v večini tujci, kar pomeni za mesto dodatne prenočitve, prilive za restavracije, gostilne. Zadovoljni poslovni gostje pa se radi vrnejo zasebno kot turisti.

V nasprotju s salonom v Beogradu, ki je predvsem prodajni, bo ljubljanski razstavni. Ali ljudje pridejo na salon kupit določen izdelek in se potem izobraževat, torej po informacije, da si pozneje, ko kupujejo avtomobil, olajšajo odločitev.
Menimo, da je 16-letna odsotnost Avtomobilskega salona v Ljubljani tako dolga, da bodo ljudje prišli že zato na salon, da končno vidijo ves ta blišč. Vse te nove avtomobile. Avtomobili Slovence še vedno zelo zanimajo. Razstavljenih bo 257 avtomobilov, kar 29 premierno v Sloveniji. Zanje pa smo pripravili tudi zelo zanimiv izobraževalno-svetovalni program v Tehnološkem paviljonu, ki ga pripravljajo avtorji oddaje Avtomobilnost in veliki poznavalci tega področja. Na njem bo veliko izobraževanj, novosti, vsak obiskovalec se bo lahko udeležil in se izobrazil o avtomobilih. Mogoče bo dobiti prave informacije o avtomobilih, ki ne bodo zanimive zgolj ljubiteljem avtomobilov, ampak tudi tistim, ki avtomobile poznajo manj ali pa jih sploh ne.

Bo salon imel neko rdečo nit?
Seveda, na njem bodo tako rekoč vse blagovne znamke, hkrati pa se vse skupaj povezuje z dogajanjem v Tehnološkem paviljonu, ki bo obiskovalcem svetoval, kaj je najprimernejše za njihovo avtomobilnost, hkrati pa jih izobraževal o tem, kaj je pri varni, udobni vožnji pomembno, kako deluje avtomobil, kaj je avtomobilnost prihodnosti idr.

Avtomobilski saloni, tudi večji, kot je v Los Angelesu, se spreminjajo in postajajo neke vrste most med dvema svetovoma. Pod eno streho je salon mobilnih vsebin, torej vsebin o povezljivosti, in klasični avtomobilski salon. Vse bolj na glas se omenja avtonomna vožnja, kamor pa posegajo tudi velika, predvsem spletna podjetja, ki nekoč niso bila povezana z avtomobili.
Z našega vidika se mi to zdi zelo zanimivo. Sam sem letos obiskal salona v Ženevi in Dunaju. Predvsem v Ženevi je prava svetovna razstava, kjer lahko na enem mestu vidiš vse od klasičnih pogonov, do elektrike, predelav, motorizacije … Pomembno je, da daš obiskovalcem neko širino. In tudi na ljubljanskem avtomobilskem salonu, ki se bo začel v ponedeljek in bo trajal vse do nedelje, bo neverjetno pestra izbira avtomobilov. 27 blagovnih znamk, vsaka s svojo filozofijo in pogoni. To je velik dosežek za Slovenijo.

Bolj sem mislil na prepletanje mobilne in avtomobilske tehnologije.
Vsega ne bi želeli razkriti, bo pa nekaj tudi za ljubitelje informacijsko-zabavnih sistemov v vozilih in druge tehnologije. Obiskovalci bodo lahko v živo spoznali aplikacije Carplay, Android auto in podobne sisteme, pa digitalni radio ipd.

Smernica v zadnjih letih je, da so tudi največje avtomobilske znamke začele izpuščati najpomembnejše avtomobilske salone na svetu, tudi Pariz in Frankfurt, pa najbolj pomemben in tradicionalen avtosalon v Detroitu. Avtosaloni se bodo morali več kot očitno prilagoditi, če želijo obdržati avtomobiliste pod svojo streho.
V zadnjih treh letih sem bil na številnih avtomobilskih salonih po Evropi. Podrobno smo spremljali dogajanje na največjih salonih. Ali je mogoča primerjava s Slovenijo? Gledati moramo na velikost in kupno moč kupcev, kakšne avtomobile kupujejo, in videti, kateri so tisti obiskovalci, ki si bodo ogledali avtomobile in poslušali predavanja. Slovenskega kupca ne smemo podcenjevati. Ne moremo pa pričakovati, da bi lahko Avtomobilski salon Slovenije enačili s tistim v Ženevi ali Parizu, vendar pa bo sejem dober. Ne nazadnje o tem govorijo tudi premierne predstavitve številnih avtomobilov, ki so bili šele ta mesec prvič razkriti ob Ženevskem jezeru.

Vendar pa me zanima tudi, v kakšno smer bodo šli avtomobilski saloni. V preteklosti so bile tančice prvič odvržene šele pred novinarji, na avtosalonih, zdaj pa je večina avtomobilov „golih“ na spletu že dolgo pred začetkom razstav.
Še vedno je bolj zanimivo avtomobil videti v živo kot na fotografiji prek spleta. Se vanj usesti, ga potipati, da si v stiku z avtomobilom. To je še vedno čar avtosalona. Po drugi strani pa na svojih sejmih opažamo, da ni dovolj, da se nekdo samo predstavi. Pomembna so izobraževalna predavanja, spremljevalni program. Na tem bomo v prihodnosti gradili. Zato smo pripravili tehnološki paviljon s številnimi predavanji in svetovanji.

S kakšno številko obiskovalcev bi bili zadovoljni?
Naš cilj je 100 tisoč obiskovalcev. Realno pričakujem, da jih bo med 80 in 100 tisoč.

Koliko obiskovalcev lahko dnevno sprejme Gospodarsko razstavišče?
Dnevna zmogljivost je približno 15 tisoč obiskovalcev. Če to pomnožimo s sedmimi dnevi, bomo svoj cilj dosegli.

Kako boste pritegnili več obiskovalcev med tednom, ne samo v soboto in nedeljo?
Pripravili smo več kot 50 različnih dogodkov, predavanj, tako da bo zanimivo in pestro prav vsak dan avtomobilskega salona. Seveda pa bo živahno in zanimivo – poučno in zabavno – tudi na razstavnih prostorih razstavljavcev oziroma predstavnikov blagovnih znamk.

Potem se nam ni treba bati, da bi spet naslednjih 16 let čakali na avtomobilski salon?
Če ga bomo dobro izpeljali in se bodo tudi v prihodnje nadaljevale ugodne gospodarske razmere, sem prepričan, da bo na sporedu že leta 2019. Naš namen je Avtomobilski salon Slovenije organizirati tu, v Ljubljani, bienalno.