"Čudovito življenje in svobode dovolj. Dokler general je rock'n'roll ..." Tako je nekaj minut čez deveto uro zvečer v polnih (ne pa razprodanih) Stožicah 18. junija začel prepevati serijo novih skladb svojim "prijateljem" (kakor imenuje svoje oboževalce) pevec skupine Siddharta Tomi Meglič. Jutro po tem, ko so člani skupine Siddharta kot prvi domači izvajalci preizkusili stadion v Stožicah (dogodek je novembra dobil obliko albuma VI in triurnega DVD-ja), je v medijih odjeknila novica, da je na dan prelomnega dogodka v slovenski glasbi umrl pevec narodno-zabavne glasbe Branko Jovanović Vunjak - Brendi.
To je bila že druga večja izguba v svetu slovenske glasbe, potem ko je v začetku maja za posledicami hude bolezni umrl Henrik Burkat - Henček. A izgube se ob tem niso končale. 29. septembra je bila ravno nekaj kilometrov pred mejo s Hrvaško ekspedicija slovenskih ambasadorjev glasbe (Melodrom, Moveknowledgement in We Can't Sleep At Night skupaj z DJ/VJ-ekipami), ki je pod organizacijo centra urbane kulture Kina Šiška odšla utrjevati razrahljane vezi z južnimi sosedi pod imenom Ko je** Laibach?!. In nekje na začetku poti, še preden se je poleglo tisto prvotno pričakovanje pred neznanim, je odjeknila novica, da je za posledicami kostnega raka odšel še en velikan slovenske glasbe Lojze Slak.
"Eksperimentalna ekspedicija" je kljub temu krenila naprej in se ustavila na beograjskem in sarajevskem klubskem odru. Za malo več kot tri dni (kolikor je trajal Ko je** Laibach?!) so bili med najvidnejšimi letos v tujini Magnifico (ki je bil nominiran tudi v kategoriji za regionalno MTV-nagrado), Elvis Jackson (ki so odšli na Otok), Red Five Point Star (ki so odšli na turnejo po Ameriki skupaj s skalegendami The Toasters) in Noctiferia (ki je kar trinajst koncertov spremljala švedske metalce InFlames po Evropi). Simfonični orkester Slovenske filharmonije je po nastopu s Stingom v Stožicah odpotoval z britanskim pevcem še na štiri koncerte po Evropi. Medtem ko je drugemu velikanu, ki se je ustavil v Stožicah, Eltonu Johnu, družbo delal duet 2Cellos, kjer svoje znanje razkazuje violončelist štajerskih korenin Luka Šulić.
Kdor ni "skočil" čez mejo, je - tako kot Siddharta - podiral meje doma. Helena Blagne je napolnila dvorano v Stožicah (Same dvorana je dokončno zaživela kot koncertni prostor. V dvorani pa so popravili akustiko.), Klemen Klemen se je po nesrečnem padcu in nekajmesečnem okrevanju vrnil kot prerojen na drugo obletnico delovanja Kina Šiška, Mi2 pa so razprodali vsak koncert, za katerega so se letos odločili, da ga priredijo.
Najodmevnejši albumi leta
Predvsem pa so letos slovenski izvajalci pokazali, da njihova glasba sodi na evropske in svetovne odre. Že maja je korak bližje svojim sanjam stopila Maja Keuc, ki je Sloveniji na izboru za pesem Evrovizije pripela 13. mesto. Po precej pestrem letu je decembra postregla še s svojim prvencem Indigo, ki je mešanica vseh stilov in dveh jezikov: slovenščine in angleščine.
Angleščina odmeva tudi na albumu, ki je letos za številne ostal brez konkurence tako v mainstream kot alternativnih vrstah - Pump down!!! Moveknowledgement. V eksperimentalnih vodah so "plavali" tudi Nikki Louder z albumom Our World Died Yesterday. Po nestrpnem čakanju so oboževalci Kill Kenny le opustili svoj najljubši konjiček: neskončno predvajane skladbe Outta Control, saj so člani skupine postregli z albumom Josh. Z insturmentalom so se svojo diskografijo obogatili ŠKM Banda (Rdeči). Med metalskimi izdelki leta je treba izpostaviti Metalsteel z albumom Entertainment.
Z angleščino so se spoprijeli tudi posavski LeeLooJamais in slovenski popsceni dali nekaj svoje domišljije oz. album Excuse My Imagination. Ne z angleškim, s hrvaškim jezikom se je ukvarjal tudi Gušti, ki je ob zamenjavi Polone Kasal s Hrvatico Emo Gagro posnel album Naša stvar, ki odmeva doma in državah nekdanje Jugoslavije.
Albumsko zakladnico so s slovenskimi besedili napolnili Adi Smolar & Mestni postopači (Se počasi daleč pride), Romana Kranjčan (Manjka mi, manjka), Dare Kaurič (Partigiano Di Amor), Tanja Žagar (Naj živi lep spomin), Nina Pušlar (Med vrsticami), Katalena (Noč čarovnic), Buldogi (Ni lepo) Bilbi (Drobne slike), Neža Drobnič (Drobne stvari), Hiša (Skoraj poletje), Aleksander Mežek (Tečem skozi čas), Chateau (Do konca), Brina (Slečena koža) ... Iz vse te množice pa je treba poudariti izdelek dveh veteranov, ki ostajajo zvesti svoji glasbi, s katero so še pred slovenskim fenomenom "instant pevcev in skupin" pridobili svoje zvesto občinstvo: Demolition Group (Planet starcev) in Res Nullius (Prekletih bazar). Osebno - glasbeni izdelek, s katerim se je vrnil Jan Plestenjak, pa je na koncu leta pristal na prvem mestu lestvice Slo Top 30.
Brez skrbi, tudi brez albumov z največjimi uspešnicami iz časov, ki jih ex-Ali En - od letos naprej znan kot Recycleman -, opisuje v Levi sceni, letos ni šlo. Za to sta poskrbela Helena Blagne (z zbirko uspešnic 10 izbranih – Zlata kolekcija) in Andrej Šifrer (s priredbami svojih zimzelenih uspešnic Ideje 30 let kasneje),
Najbolj predvajani radijski izvajalci (prvega polletja)
Na radijskih postajah (predvsem komercialnih) so stvari potekale po utečenih poteh. Skladba Poljubljena skupine Tabu je postala najbolj predvajana pesem prvega polletja (vir zavod IPF), a ne le prek radijskih postaj, tabujevce je bilo mogoče tudi letos slišati skoraj povsod.
Koncertni "garač" in obletnice leta
Med koncertno najdejavnejšimi letošnjimi glasbeniki je bil letos Vlado Kreslin. Naj bo to študentska zabava, festival ali 20. napolnitev Križank v okviru Festivala Ljubljana oz. Linhartove dvorane Cankarjevega doma, nikjer niso njegove pesmi odmevale v prazno. Posebne obletnice so letos praznovali še Adi Smolar (30. obletnico), Requiem (20. obletnico), Hiša (20. obletnico), Valentino Kanzyani (20. obletnico), Elevators (10. obletnico) ...
Razhod in odhod leta
Plodno leto v slovenski glasbi se je sicer simbolično začelo z razpadom oz. kakor so to člani skupine Šank rock sami poimenovali s "kreativnim počitkom". A čeprav na različnih poteh, so oboževalci tako na koncertih Jelen banda kot CoverLoverja lahko slišali Metulja in druge velike uspešnice Šank rocka. Menjave so se zgodile še v najbolj odmevnem domačem zboru Perpetuum Jazzile: Tomaža Kozlevčarja je na mestu umetniškega vodje uspešno nadomestil Peder Karelsson.
Inštrument leta
Tudi letos ni šlo brez harmonike. Na festivalu Panonika Harmonika je 1.137 harmonikarjev iz Slovenije in okolice postavilo Gunnessov rekord v številu harmonikarjev na enem mestu. Za vpis med rekorderje so skupaj zaigrali Slakovo V dolini tihi in Avsenikovo Golico. A ne le v Sloveniji, Golica je letos odmevala tudi v Nemčiji in po svetovnem spletu, ko jo je najstniška senzacija Justin Bieber poskušal zaigrati na bobne. Za posebno harmonikarsko poslastico pa sta združenih moči na njunem albumu poskrbela Miha Debevec in Tomaž Rožanec.
Tekmovalni festivali leta
Na domačih festivalskih odrih je bila harmonika najglasnejša le (tradicionalno) na festivalu Slovenska polka in valček, kjer so slavili Golte. Melodije morja in sonca so še drugo leto zapored splavale po vodi, na Slovenski popevki pa sta si zmago razdelila Rudi Bučar (ki je slavil po izboru stroke) in Marko Vozelj (ki je slavil po izboru občinstva). Na narečni popevki pa je zmaga znova šla v roke Prifarskih muzikantov za skladbo Moja Izola. Za evrovizijsko norijo pa je poleg Keučeve poskrbela še Nuša Derenda, ki je proslavila 10. obletnico nastopa na Evroviziji z nostalgično obarvanim koncertom.
Nostalgično obarvani, sveži, stari, slovenski, "jugoveteranski" ... so bili tudi drugi koncerti na naših tleh. Spodaj si lahko ogledate MMC-jev izbor koncertov v letu 2011.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje