"To je čas parjenja," je vedenje letečih mravelj pojasnil strokovnjak za žuželke Adam Hart, ki je kot profesor zaposlen na univerzi v Gloucestershiru. "Kolonije mravelj na tleh so zaposlene z vzrejanjem potencialnih matic in samcev. Ko so vremenske razmere prave, ti vzletijo." Vreme na jugu Anglije je sprožilo t. i. svatovski let, ki je del reproduktivnega cikla mravelj. Pojava se je skozi zgodovino prijelo tudi ime dan letečih mravelj. Profesor Hart ob tem opozarja, da je izraz zavajajoč, saj lahko paritveni obred, pri katerem sodeluje na milijarde mravelj, traja tudi po več tednov v juliju in avgustu.

Mravlje navadno vzletijo, ko padavinam sledi vroče in vlažno vreme. Prva vzleti matica, ki pri tem izloča feromone, s čimer samce spodbudi k sledenju. Z njo se nato parijo tisti, ki so najmočnejši, najhitrejši in najbolj vzdržljivi, s čimer je poskrbljeno, da so potomci čim bolj krepki in zdravi.

"Tisti, ki jih ne pojedo ptice, po parjenju padejo na tla in izgubijo krila," je povedal profesor Hart. "Matica nato v zemljo skoplje majhno luknjo in skuša začeti novo kolonijo ... To je eden od spektaklov narave," je še razložil Hart.

Napaka posledica vse natančnejših merilnikov
Pri britanski nacionalni vremenski agenciji Met Office so sporočili, da so se na njihovih radarjih leteče mravlje prikazale kot padavine. "Radar je ocenil, da gre za dežne kaplje, ne mravlje," so sporočili britanski vremenoslovci. Profesor Hart je ob tem dejal, da je satelitska napaka po njegovem mnenju posledica vedno natančnejših tehnologij za merjenje padavin, ki zaznavajo vse manjše delce in ne povečanja populacije mravelj.

Leteče mravlje so neškodljive za ljudi, v preteklosti pa so se pojavljala opažanja, da imajo nenavaden vpliv na galebe, ki naj bi po prehranjevanju z njimi delovali "pijano". "Obstajajo domneve, da je to posledica mravljinčne kisline, vendar trdnih dokazov za to še nimamo," je povedal profesor Hart.