. Nov elektronski sistem naj bi težave olajšal.

V zadnjem času se veliko govori o zdravstveni reformi, kjer so zagotovo najbolj pereča težava predolge čakalne vrste. Skrajševanje le-teh je obljubil že čisto vsak zdravstveni minister oz. ministrica. Nekaj se je na tem področju zagotovo premaknilo, a pri marsikaterem posegu so vrste še vedno izredno dolge.

Tu pa je še ena plat. Brskanje po spletni aplikaciji, ki kaže dolžine čakalnih dob za posamezne diagnostične posege, razkrije nekaj zanimivosti. Za rentgen skeleta npr. pokaže, da ima Onkološki inštitut nič dni čakalne dobe, kar pomeni, da pridete tja in ste takoj na vrsti. Le 1,5 km stran ima ljubljanski železniški zdravstveni dom čakalno dobo več kot 40 dni. Magnetna resonanca skeleta kaže relativno podobno sliko; v UKCL-ju je več kot 200 dni čakalne dobe, nekaj kilometrov stran bi v Medilabu čakali 33 dni, v Fontani v Mariboru pa samo dva tedna.

Od kod takšna odstopanja?
Na ministrstvu za zdravje (MZ) pojasnjujejo, da Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov od izvajalcev zahteva, da če je za določeno zdravstveno storitev najdaljša dopustna čakalna doba presežena, bolniku predlaga izvedbo te storitve pri drugem izvajalcu, kjer je čakalna doba dopustna.

Če bolnik to odkloni in želi storitev opravljati pri tem izvajalcu, potem ga odgovorna oseba pač uvrsti na svoj čakalni seznam in to mora biti posebej označeno. Kolikšen je delež teh bolnikov, ki pregled pri drugem izvajalcu zavrnejo, na MZ-ju ne vedo. "Če je izvajalec začasno ali trajno nezmožen izvesti že načrtovano zdravstveno storitev, zagotovi nadomestnega izvajalca in o tem obvesti bolnika … Mehanizem za preusmerjanje bolnikov torej obstaja v veljavnem pravilniku," pravijo na MZ-ju.

Samo znotraj javne mreže
Ob tem so dodali, da bodo spremembe, ki jih pripravljajo, pri predlaganju drugega izvajalca zahtevale, da gre izrecno za izvajalca v javni mreži (torej ni dovoljeno usmerjanje bolnikov k izvajalcu z dopustno čakalno dobo zunaj javne mreže). "Dodatno pa bomo predlagali še, da za bolnike, ki uveljavljajo storitev pri točno določenem izvajalcu, omejitve glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo, prav tako pa ne bo veljal minimalni rok, v katerem mora biti določen nov termin v primeru prenaročitve na najbližji prosti termin zaradi npr. odsotnosti izvajalca. S temi omejitvami bo moral biti bolnik seveda vnaprej seznanjen," so zapisali.

Sistem torej nalaga, da zdravniki napotijo bolnika tja, kjer so še dopustne čakalne dobe, ne pa tudi tja, kjer so te najkrajše. Na MZ-ju pravijo, da naj bi se to z uvedbo eNaročanja spremenilo, saj se informacija o izvajalcih z najkrajšo čakalno dobo prikaže ob eNaročanju zdravniku, njegovi sestri oziroma na infotočki za naročanje. V procesu eNaročanja bo iste podatke dobil tudi bolnik, prav tako pa so na voljo tudi na spletni strani. "Kakovost podatkov glede čakalnih dob (ki so odgovornost posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti) v tem trenutku ocenjujemo še za neustrezno, zato izvajamo dejavnosti predvsem za dvig kakovosti podatkov," so še dodali.

Novi sistem naj bi začel delovati te dni, vendar ob času pisanju članka, t.j. 2. 2. 2017, še ni. Je pa že v pogonu redno osvežen in veliko podrobnejši pregled čakalnih dob, kot ga daje aplikacija NIJZ-ja, ki je osvežena zgolj trikrat na leto in tudi ne daje tako podrobnega pregleda. Njegova slabost – znotraj portala ezdravje, kamor je umeščen, mi ga ni uspelo najti. Do njega sem prišel šele prek zunanjega brskalnika.

Starejši, pomanjkanje denarja in ne najbolj prijazno domišljena spletna podpora
In to privede do enega izmed razlogov, zakaj lahko obstajajo takšne razlike pri čakalnih dobah že znotraj istega mesta. Bolnik si resda lahko sam izbere, h kateremu izvajalcu bo šel opraviti posamezno storitev in čakalne dobe lahko preveri na spletu. Vendar večino, okoli 80 odstotkov, zdravstvenih storitev uporablja starejša populacija, ki je precej manj vešča uporabe informacijske tehnologije. In ta populacija, so razložili v novogoriški bolnišnici, večinoma želi storitev v regionalni bolnišnici in je pripravljena čakati. "Prav tako je želja mnogih bolnikov po izbiri zdravnika specialista ne glede na dolžino čakalne dobe. Mlajši bolniki se odločajo drugače," pravijo. Podobno so povedali tudi v Izoli: "V bistvu se bolniki iz ene regije zaradi same razdalje neradi odločajo za opravljanje preiskave v drugi regiji."

Starejši želijo opravljati storitev v svoji bližini in pri zdravnikih, ki jih poznajo in jim zaupajo. Tisti, ki uporabljajo tehnologije, pa naletijo na oviro. Pregled čakalnih dob je razcepljen. Na eni strani ima bolnik na voljo aplikacijo NIJZ-ja, ki je sicer bolj znana in lažje dostopna, a ni dovolj podrobna in je premalokrat osvežena z dejanskimi podatki. Na drugi strani pa je na voljo aplikacija znotraj ezdravja, ki pa je tako skrita, da jo je težko najti, a je zelo podrobna in veliko bolj osvežena, če seveda bolnik zanjo sploh ve (avtor tega članka je nanjo naletel po naključju). Po besedah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije naj bi zdravstveni delavec bolnika sicer obvestil o možnostih za iskanje dodatnih informacij o izvajalcih in čakalnih dobah na portalu ezdravje, a v praksi je to prepuščeno posameznim zdravstvenim delavcem.

V izolski bolnišnici so v zvezi s tem pojasnili, da bolnikom v večini primerov prepustijo, da se sami odločijo, kje bodo uporabili storitev, v novogoriški bolnišnici pa pravijo, da nekateri zdravniki prepustijo bolniku odločitev o izbiri izvajalca zdravstvene storitve in izdajo le napotnico. "V naši ustanovi ima bolnik možnost informiranja o čakalnih dobah na zdravstvene storitve na centralnem naročanju (osebno, prek telefona, po elektronski pošti ) ali prek spletne aplikacije," so dodali.

V koprskem zdravstvenem domu pa so opozorili, da mnogi niti nimajo denarja, da bi se vozili drugam po Sloveniji. "Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ima bolnik pravico do izbire specialista kjer koli, vendar ne do povračila potnih stroškov v oddaljene kraje, ampak samo do najbližjega specialista, in še to ne v polnemu znesku. Prav tako nimajo možnosti prevoza v oddaljene kraje z rešilnim avtom, če je to potrebno," so pojasnili in dodali, "da imamo pri dnevni frekvenci bolnikov več kot 60 premalo časa, da bi še brskali po internetu in bolniku predlagali, kam naj se napoti na želeno preiskavo". Tu so potem še napotnice z različno stopnjo nujnosti, ki prav tako določajo, kako dolga bo čakalna doba za posameznega bolnika.

Vse to v kombinaciji skorajda zagotavlja, da sistem ne bo optimalno izkoriščen. Ali in kako se bo stanje spremenilo z uvedbo eNaročanja, pa bomo morali še počakati.