V koprskem regionalnem RTV-centru je bil med prvimi, ki so se spoprijeli s pozitivnim izidom testa na novi koronavirus, športni novinar Sandi Škvarč: "Po neki tekmi so prihajala obvestila, da so igralci začeli zbolevati, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bom tudi jaz. Ko sem to sporočil nadrejenim, sem moral pojasniti, s kom sem bil v stiku, v katerih prostorih sem se gibal, česa sem se dotaknil ... Težko je bilo, a to si bili začetki, nismo imeli veliko informacij." Škvarča so po večernem dežurstvu v Ljubljani ustavili tudi policisti, ki mu niso verjeli, da je bil v službi: "Z novogoriško tablico sem bil sumljiv. Malo po polnoči je voditeljica na radiu napovedala moj prispevek in sem jim rekel: 'Slišite? To sem jaz!'."

Med ranljivo zasebnostjo in poklicem s poslanstvom

Kolikokrat smo takrat izrekli besede "ostanite doma" ali "karantena", ki je postala tudi beseda leta 2020, nismo šteli, pravi Tjaša Lotrič, novinarka in voditeljica Radia Koper: "Organizirali smo se v manjše ekipe, da bi ob morebitni okužbi delo lahko prevzela druga ekipa. Programske pasove smo združevali, iskali nove vsebine. Pogrešali smo osebne stike, saj se tako rodi marsikatera zgodba. Če smo zboleli ali je zbolel kdo od bližnjih, smo se morali izločiti." Lotrič je med epidemijo službeno pogosto prehajala državno mejo: "Veljali so različni ukrepi in omejitve. Veliko je bilo testiranj. Je bilo pa pravo veselje, ko sem po dolgem času prvič prišla v slovensko društvo na Reko ali v Pulj, ko smo lahko posneli vse izjave v živo in so na vratih najprej rekli: 'A ste uspeli čez mejo?'."

Zmožnost hitrega prilagajanja

Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca 2020. Marko Filli je bil takrat pomočnik generalnega direktorja za tehniko, investicije in informacijsko tehnologijo: "Delo smo morali prilagoditi tako rekoč čez noč. Tudi palic za pleskanje smo se sprva poslužili, da so lahko novinarji imeli podaljšan mikrofon. Da bi prihranili kakšen stik, so tehniki na teren odhajali neposredno od doma. Televizijske oddaje smo pripravljali na prostem." Epidemija je pospešila digitalizacijo, še poudarja Filli: "Kar je njena edina dobra plat. Smo pa v tem času spoznali, da – sploh ob večjih projektih – znamo stopiti skupaj in se zelo hitro prilagoditi vsem razmeram."

Nova orodja za ohranitev učinkovitosti

"Če smo hoteli ohraniti enako raven učinkovitosti, smo morali izkoristiti vsa digitalna orodja, ki so bila takrat na voljo. Metode dela, ki so desetletja delovale in jih ni bilo treba spreminjati, je bilo treba čez noč ovreči in vpeljati nove pristope," pravi Blaž Maljevac, urednik na Radiu Koper. Vse to so znanja, veščine in metode, ki nam pridejo danes še kako prav, dodaja: "Uporaba oddaljenega namizja, uporaba mobilnih aplikacij za snemanje in montiranje, večja pozornost pri racionalnih delovnih procesih. Omogočajo nam fleksibilnost, učinkovitost in podlago za nove tehnološke preboje, ki so še pred nami."