Že maja 2020 je Mladinski svet Slovenije v anketi med mladimi ugotovil, da sta imeli epidemija covida in posledična karantena tako negativne kot pozitivne učinke. Največjo težavo za mlade je predstavljala odsotnost stikov, 69 odstotkov jih je najbolj pogrešalo prav to, druženje. Kar 85 odstotkov pa je zaznalo tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A za številkami se skriva nešteto zgodb posameznikov. V novogoriškem studiu Radia Koper sta svoje spomine delila Hana Markočič in Klemen Žigon.

Lažje je bilo na vasi kot v mestu

Hana je bila takrat stara 21 let, študentka psihologije, ki se je iz Ljubljane vrnila v domačo Novo Gorico. Najbolj je pogrešala zasebnost. "Bila sem v bloku, v stanovanju. Doma se imamo sicer super, se razumemo, smo povezani in spoštujemo zasebnost drug drugega. A imam sobo zraven staršev, pa blizu je tudi kuhinja in mi je manjkala zasebnost, ko sem se pogovarjala prek zooma ali klica s prijatelji." Klemen je leto starejši, bil je kuhar v Mariboru. Njemu je bilo med karanteno nekoliko lažje, saj je živel na podeželju, v Komnu na Krasu. "Takrat se je zgradila neka družba in se še zdaj družimo. V mestu se nisi mogel dobiti v fitnesu, mi smo pa imeli koš na prostem. Lahko smo šli ven. Zagotovo je razlika mesto – vas. Mi smo se kar povezali, v mestu pa je bil vsak zase."

"Bilo je precej zastrašujoče"

V pogovoru sta se spomnila tudi na zdaj že ponarodeli stavek 'Uživajte, dokler lahko.' "Na začetku jih še vzameš resno. Ko pa vsakih 14 dni povejo, da je naslednjih 14 dni ključnih, jih pa ne jemlješ več tako resno," je s kislim nasmehom dejal Klemen. Hana je dodala: "Meni je bilo pa precej zastrašujoče. Skrbelo me je, da se življenje ne bo več vrnilo v neko normalo. Da je to neka nova normalnost in bomo tako kar nadaljevali. Da se bo to kar ohranilo, da bomo vsi nosili maske in je to to."

"Vsi smo bili prikrajšani, ne samo mladi"

"Vsi smo bili prikrajšani, ne samo mladi. Ja, so bila takrat naša leta, a smo morali razumeti, da imamo doma starše, stare starše. Če bom jaz delal v nasprotju s takratnimi direktivami glede korone, lahko koga okužim. Ja, bili smo prikrajšani za žure, za družbo, a starejši so bili rizična skupina. Ne bi si mogli odpustiti, da bi z našim žuranjem komu kaj naredili," zelo odraslo razmišlja Klemen. Hana je poudarila, da je bilo najtežje tistim, ki so v tem času srednjo šolo zamenjali za fakulteto. "Kdor je bil na tem prehodu, ni mogel ustvariti dobrih stikov s sovrstniki, novimi prijatelji."

Še več njunih spominov na dolge dneve, tedne, pravzaprav mesece epidemije in karantene prisluhnite v prispevku Radia Koper.