V globino vodi spiralni vhod, ki zelo nazorno odstira vegetacijske pasove. Ime Dimnice nam pove, da bo povezavo treba iskati z dimom, ki je v mrzlih mesecih velikokrat tudi prva dobrodošlica obiskovalcem. »Jama se imenuje po spelogenetskem pojavu. Pozimi se skozi eno brezno spusti zunanji, hladen, težek zrak in skozi vzporednega iztisne toplejšega, jamskega, kar se kaže kot dim. Domačini so domnevali, da gre za dim iz hudičeve prekajevalnice mesa, od tod torej ime Dimnice, « razloži jamski vodnik Franci Malečkar in doda, da so v preteklosti domačini zgodbi hoteli priti do dna, zato so enega od vaščanov spustili v jamo. Hudič naj bi nato skakal po njem, zadnji trenutek so ga uspeli potegniti iz jame in rešiti, kar naj bi potrdilo legendo o hudičevi prekajevalnici mesa.

Jamski vodnik nas sprejme v vhodni dvorani, kjer se že bohotijo izjemni naravni pojavi – kapniški stebri, Kiklopi. Visoki so 22 metrov in se tako uvrščajo med tretje najvišje kapnike v Evropi. »Nad Kiklopi je prelom, torej zemeljski premik, kamnine so se premaknile, voda je dotekala curkoma in oblikovala to kopasto masivno sigo,« razloži Malečkar.

Manj poznano je, da se v jami skriva čudovit vodni biser, izvir, ki je bil zgrajen med 2. svetovno vojno. Občudujemo ga 100 metrov pod zemljo in prav tu, hudomušno priznava Malečkar, beleži najgloblji neposredni prenos Radia Koper. Izvir predstavlja edino jamsko vodovodno zajetje v Evropi, prvotno namenjeno enotam, ki bi bile sem premeščene ob invaziji zaveznikov v Istri in Tržačanom ob morebitnem uničenju njihovega vodovodnega zajetja, saj je »Trst bil kar sedemnajstkrat bombardiran in je obstajala možnost, da bi uničili vodovodno zajetje in zato so ga Nemci uredili v jami,« pove Franci Malečkar. Dandanes bi ga, kot pravi, težko uporabljali, ker je vode malo: »Lahko bi ga na primer uporabljali za lokalno oskrbo, ne pa za oskrbo mesta. Glede na kvaliteto vode pa bi bila ta zelo primerna za vodno oskrbo, torej za vodo iz surove predelati v pitno.«

Ker ima jama odprt in precej širok vhod, nudi zatočišče za številne netopirje in druge jamske živali. Ko svetilke usmerimo proti stropu, pa zagledamo svetlikajoč jamski pojav, ki mu obiskovalci pravijo bleščice. Malečkar razloži, da nastanejo tako, da se »v jamo spusti hladen, težek zrak, ki je spodaj. Na stiku med toplim in hladnim zrakom pride do kondenza, v katerem živijo bakterije. Ta vlaga je osnova za uspevanje v svetlobi svetlikajočih se kolonij bakterij.«

Jama Dimnice velja za najbolj primerno jamo za speleoterapijo v Sloveniji, marsikateri bolniki v njenih jamskih dvoranah namreč pozdravijo astmo in bronhitis. Obiskujejo jo tudi tekači, ki se tu večkrat pomerijo v tekaških tekmovanjih, pa tudi kulturni ustvarjalci, ki tu najdejo ustrezno akustiko in energijo za glasbene ter literarne večere. Vedno več je tudi 'team buildingov', šolskih in turističnih obiskov, zato mističnost podzemlja terja tudi iskanje ravnotežja med njegovo zaščito in turistično naravnanostjo.