Sprejet rebalans namreč pomeni, da bomo lahko proračunski primanjkljaj ohranjali pri okoli dveh milijardah evrov, kolikor znaša zdaj, je pojasnil Senjur. "Naše javne finance niso v najboljšem zdravju, niso pa bolne. Slovenija je bila vedno znana po zdravih javnih financah in upam, da bo tako ostalo tudi naprej," meni Senjur.
Srednjeročno, se pravi nekje do leta 2015, bi morali primanjkljaj spraviti pod 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je po njegovih besedah povsem mogoče, a to bi bilo treba storiti postopoma in z javnim konsenzom.
Deloma se strinja tudi s problematičnostjo državnih subvencij podjetjem v težavah (NLB, Adria Airways, Slovenske železnice). Po njegovih besedah potrebujemo tudi večjo fiskalno odgovornost, kjer je izpostavil nesprejeto pokojninsko zakonodajo. Obvezne so tudi strukturne reforme in spodbude gospodarstvu, je še dodal.
Türk: O fiskalnih vprašanjih je potrebna umirjena razprava
"Ta čas potrebujmo predvsem odgovorno razpravo o fiskalnih vprašanjih. Ta trenutek je vse preveč izjav, ki imajo negativen prizvok in ne upoštevajo realnosti. Naša realnost ni tako slaba, kot se v javnih razpravah večkrat poudarja," je po sestanku s fiskalnim svetom dejal predsednik države Danilo Türk.
Po njegovih besedah so politične motivacije za prikazovanje stanja v javnih financah nekaj, kar je treba izločati iz javnih razprav. Nadaljevati moramo z razumno finančno konsolidacijo, ki je zastavljena dobro, za kar imamo vse pogoje, pravi predsednik države.
Kaj pa kritike evropskih politikov, da je Slovenija lahko naslednja v vrsti za Grčijo in Portugalsko? "Tem politikom bi svetoval, naj pazijo, kaj govorijo. Sicer ne vem, katerim politikom se pripisujejo te izjave. Tukaj je bilo precej naših interpretacij. V samih evropskih izjavah teh izrazov nismo opazili. Preden se citira izjave evropskih politikov, naj se pogleda, kaj so dejansko rekli," je odgovoril Türk.