Francis Bacon (1909-1992) je bil predvsem odličen slikar, v svojih delih pa je upodabljal predvsem tisto, kar je sam imel za resnico o človeški naravi. Njegovi zmaličeni, poživaljeni liki s pogosto zabrisanimi obrazi niso bili prikazni iz sanj, ampak portreti tistega človeka, ki obstaja, a si njegovega obstoja ne želimo priznati. Slikar, ki ga je Margaret Thatcher opisala kot "moža, ki ustvarja tiste grozne slike", je zaslovel leta 1944, ko je po večletni karieri notranjega oblikovalca naslikal triptih Tri študije figur na vznožju razpela. Slika je pretresla kritično javnost, za dolgo pa je bil tudi zapečaten Baconov sloves kronista grotesknega.
V New Yorku bo od 20. maja do 16. avgusta na ogled 65 slik, ob katerih bodo razstavili nekaj še nikoli razstavljenih del in arhivskega gradiva, ki naj bi Baconovo delo predstavilo na nov način in tako tudi spodbudilo novo ovrednotenje njegovega opusa. Človek in žival sta bila nenehno v središču pozornosti Francisa Bacona, ki človeka ni pojmoval kot ločenega od živalskega kraljestva in je zato v njem tudi nenehno iskal prvobitno bestialnost. Navdih za slike je Bacon pogosto našel v fotografijah. Naravnost obseden je bil z njimi in ležale so povsod po njegovem studiu in stanovanju.
Preboj samouka v letu 1945
Popoln samouk je od leta 1945 veljal za največjo silo britanskega slikarstva in na Irskem rojeni slikar je ta naziv obdržal naslednja štiri desetletja, skoraj nemudoma po smrti pa je bil že sprejet v panteon nesmrtnih britanskih umetnikov. Bacon je kultna figura postal tudi zaradi svojega boemskega življenja. Velik del svojega življenja je prebil ob popivanju in kockanju v londonskem Sohu, kjer se je družil z drugimi zanimivimi ljudmi, kot so Lucian Freud, John Deakin, Daniel Farson ali Muriel Belcher.

Ob razstavi, pri kateri sodelujeta tudi Tate Britain in madridski Prado, je Gary Tinterow, vodja oddelka za umetnost 19. stoletja, moderno in sodobno umetnost v Metropolitanskem muzeju, zapisal: "Bacon je danes privlačnejši kot kadar koli prej: njegove slike ostajajo sveže, skrivnostne in potrebne so nam. Tudi ni to delo še nikoli bilo tako referenčno za mlade umetnike. Prav zato nas zelo veseli, da lahko javnosti predstavimo retrospektivo, ki predstavi celotno Baconovo življenje."
Kuratorji so se odločili za kronološki pristop k predstavitvi Baconovega dela, obenem pa se osredotoči na ključne teme Baconovega dela in na njegove filozofske nazore, povezane s človeštvom in modernostjo. Iz zgodnjega opusa, ko je Bacon raziskoval animalistično v človeku, je med drugim na ogled platno Head I (Glava I, 1947/48), Study for a Portrait (Študija za portret, 1953) predstavlja človeka kot patetično in osamljeno figuro, človek kot pošast je predstavljen v sliki Figures in a Landscape (Figure v pokrajini, 1956), vrhunci razstave pa bodo nekatera ikonična dela, kot sta Triptih - Bacon ga je naslikal leta 1991, torej le malo pred smrtjo - in študije po Velázquezovem Portretu Inocenca X.
Polona Balantič