Končala se je namreč prva faza prenove Blejskega gradu, ki ga letno obišče več kot 200.000 ljudi. S prenovo prostorov se grad kaže s širšo vsebino, saj so v njem zaživeli tudi novi eksponati, ki podrobneje pripovedujejo zgodovino blejskega območja. Prenovili so muzejske prostore, v katere je Narodni muzej Slovenije namestil elemente nove muzejske zbirke, prav tako pa so izvedli obsežna dela pri zunanji ureditvi, zasaditvi in označitvi gradu.

Investicija je znašala nekaj več kot milijon evrov, od tega je največji delež predstavljala prenova muzejskih prostorov, za novo muzejsko zbirko pa so odšteli 400.000 evrov. Delež od stroškov, namenjenih prenovi predstavljajo tudi vstopnine za grad, saj se v skladu z upravljavsko pogodbo sredstva, ustvarjena na gradu, prednostno vlagajo v program prenove.

Celovita obnova do leta 2011
Ta sloni na investicijskem načrtu, ki med drugim predvideva celovito obnovo do leta 2011, ko bodo na Bledu slavili tisoč let od prve omembe gradu v pisnem viru. Program pa temelji še na upravljavskem načrtu, ki vključuje celovito ureditev kompleksa zunaj stavbe, vključno z izgradnjo arheološkega parka ob vznožju gradu.

Direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik se je spomnil pogodbe, s katero je ministrstvo za kulturo leta 2006 ta pomemben kulturni objekt zaupalo v upravljanje blejskemu zavodu za kulturo. "To je pomenilo začetek novih, boljših časov za ta enkraten objekt, ki že tisočletje iz tega prevladujočega položaja spremlja in tvori blejsko zgodovino."

Veliko gradov in malo denarja
Slovesnosti se je udeležil tudi direktor direktorata za varstvo kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek. "Našli smo uspešni način, kako bo država lahko dala naprej v upravljanje tudi ostalih 42 takšnih objektov. Država ima namreč veliko gradov in malo denarja, zato sama ni najboljši skrbnik," je med drugim poudaril.

Poleg tega je še pojasnil, da ima ministrstvo na voljo nekaj denarja iz evropskih skladov, s katerim so že obnovili posamezne gradove po Sloveniji, bogato pa je podprlo tudi obnovo Blejskega gradu, ki je za Postojnsko jamo druga najbolj obiskana točka v Sloveniji.