Po naročilu Berlusconijevih svetovalcev so namreč preslikali kopijo Tiepolove freske Resnica, ki jo odkriva Čas, pred katero prireja Berlusconi tiskovne konference. Javno podobo italijanskega premierja naj bi kazila gola dojka poosebitve resnice, zato so jo prekrili z naslikano draperijo, poroča BBC.

Preslikava kopije freske osrednjega beneškega mojstra 18. stoletja pa je sprožila zgražanja v italijanski javnosti, ki dejanje razume kot napad na italijansko kulturno tradicijo. Med drugim se je oglasil Vittorio Sgarbi, podsekretar za kulturo nekdanje Berlusconijeve administracije, ki je za italijanski časopis Corriere della Sera povedal: "Kaj so storili? Ne morem verjeti? Zmešalo se jim je."

Dojka, ki je sledila Berlusconiju na vsakem kadru
Berlusconijev predstavnik za tisk Paolo Bonaiuti je "popravek" pojasnil z besedami, da gre za pobudo svetovalcev, ki skrbijo za premierjevo javno podobo. "Dojka in bradavica sta se na televizijskih poročilih vedno znašli ravno v središču kadra ob Berlusconijevi glavi," je še povedal Bonaiuti. Mediji pa poudarjajo, da je ta poteza toliko bolj zanimiva, saj si je Berlusconi svoj uspeh deloma zgradil ravno na podlagi italijanskih televizijskih oddaj, v katerih kar mrgoli pomanjkljivo oblečenih deklet in tudi sam je v javnosti ženskim oblinam namenil že nemalo lepih besed.

Čas, ko so preslikali znamenito Poslednjo sodbo
Morda se velja na tem mestu spomniti še ene slovite preslikave v italijanski zgodovini. Ta se nahaja v samem osrčju Vatikana, njen avtor pa ni nihče drug kot Michelangelo Buonarroti. Gre za stensko poslikavo Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Množica golih teles v samem osrčju Cerkve je bila za tisti čas preveč šokantna, da bi pustili pri miru delo še tako velikega umetnika. Potem ko je Michelangela nemoralnosti obtožil kardinal Carafa, ki je skupaj z Monsignorjem Serninijem organiziral pravo kampanjo za odstranitev fresk, znano kot kampanjo figovega lista, je danes eno najbolj slavnih stenskih poslikav na svetu v 16. stoletju dokončno preslikal Daniele da Volterra. Dela se je lotil leta 1565, kmalu potem, ko je Tridentinski koncil obsodil goloto v sakralni umetnosti. Njegovo delo je prekinila smrt papeža Pija IV., po kateri so odstranili slikarjeve odre, saj so kapelo potrebovali za izvolitev novega papeža.

M. K.