Večer v spomin 20. obletnice smrti velikega slovenskega pesnika, humorista, satirika, šansonjerja, pisca radijskih iger in televizijskih oddaj, igralca, pravljičarja in klovna Franeta Milčinskega - Ježka je v sodelovanju z družino Milčinski pripravila založba Sanje. Da je spomin na Ježkovo ustvarjanje še kako živ, pa je dokazala nabito polna dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki.

Pesmi, ki se »berejo z ušesi«
Založba Sanje, še posebej njen urednik Rok Zavrtanik, je Ježka vzela za svojega že pred enajstimi leti, ko je ravno s prvo izdajo njegovih zbranih pesmi z naslovom Preproste ljubezni, »na svet privekala« tudi založba sama. Tokrat je prav ta knjiga, vendar v dopolnjeni in z več kot 130 novimi pesmimi, luč sveta ugledala še enkrat, novo izdajo pa dopolnjujejo umetnikove portretne fotografije.

Kot je na prireditvi povedala Ježkova snaha Tatjana Oblak Milčinski, so zbrane pesmi, songi, balade, popevke in celo reklame v verzih le del njegove obsežne zapuščine. Poudarila je, da gre za pesmi, ki so namenjene »branju z ušesi«. Žal pa je večina uglasbenih pesmi svojo melodijo sčasom tako ali drugače izgubila.

Klovnovski duh je še vedno živ
Včerajšnja prireditev, ki jo je duhovito povezoval Ježkov vnuk Juš Milčinski (in dokazal, da je dedkov klovnovski duh okužil tudi mlajše rodove), je potekala v znamenju nastopov različnih glasbenikov, ki so poustvarili ali Ježkovo glasbeno zapuščino oblekli v nova oblačila. Njegove pesmi Marička, Ko boš prišla na Bled, Ne čakaj na maj, Jaz imam tako srčno napako, Kako sva si različna, Hiša številka dvesto tri, Izsiljevalec in mnoge druge so izvedli Lado Leskovar, trio Vesna Pernarčič, Matija Vastl in Davor Hercog, ansambel Ankaran in oktet Raskovec. Brundanje in tiho prepevanje besedil nekaterih gledalcev ter nenazadnje bučni aplavzi so spomnili na to, da so Ježkove pesmi med Slovenci že ponarodele.

Glasbenikom se je na odru pridružil tudi igralec Pavle Ravnohrib, ki je interpretiral nekaj pesmi Milčinskega, in Ježkove vnukinje Nana, Tara in Maša, ki so se prav tako s pesmimi poklonile svojemu dedku.

Rojen pesnik in klovn
V knjigi Preproste ljubezni je, zdaj že pokojna, Ježkova žena Jana Milčinski spregovorila o moževi pesniški poti. Pesmice naj bi koval že od mladih nog, njegova prva pa je bila: »Če te muhe pikajo, / zamahni z roko, zbežale bodo.« Ježkov oče, sicer tudi znan slovenski pisatelj Fran Milčinski, je bil zgrožen zaradi sinovega pesniškega talenta in z ženo sta ga poskušala »ozdraviti« na različne načine, med drugim tudi s pitjem slatine. Vendar mu pesniške sle nista mogla izgnati. Ježek je bil namreč rojen pesnik, ki so se mu verzi zapisovali kar sami od sebe. In zakaj so njegove pesmi tako priljubljene še danes? Ker so junaki, o katerih je pisal, večni in neuničljivi, zgodi se le, kot je zapisala Jana Milčinski, »da zmanjka humoristov, ki bi pisali o njih«.

Pa še nekaj fotografskih utrinkov s prireditve ...

Kristina Sluga