Pa vendar ravno ta arhitekturni izraz označuje velik del najbolj cenjene sodobne arhitekturne produkcije. Tako je pravzaprav vse od sedemdesetih, ko sta Richard Rogers in Renzo Piano v Parizu zgradila center Pompidou, materializacijo paradigme high-tech arhitekture. Izraz high tech arhitektura je sicer nekoliko zavajajoč, saj se v svojem bistvu ne navezuje na objekte, katere definira uporaba najsodobnejše tehnologije v gradbenem inženirstvu in stavbnih instalacijah. Izraz se veliko bolj navezuje estetiko, katera je izpeljava in stopnjevanje estetike klasičnega modernizma.
Funkcionalni elementi postanejo nosilci estetike
Gre namreč za slog, ki v sebi povezuje tendenco k preprosti organizaciji prostorov ter razgaljenje konstrukcijskih elementov in napeljav, odgovornih za 'funkcioniranje' objekta. Nosilci estetike tako v arhitekturi postanejo cevi, zgolj s steklom prekriti jekleni nosilci, pogonski elementi dvigal in druge v klasičnem razumevanju stavbarstva popolnoma funkcionalne prvine. V notranji opremi pa se kot okrasni elementi uveljavijo omare, ki posnemajo skladiščne regale, tovarniške luči, kovinske mreže, strojni cilindri, uporabljeni kot vaze, ...
Nova vera v odrešilno moč tehnologije
Ideologija, ki je predhodila high-tech arhitekturi, je bila povezana z novim slavljenjem tehnologije. Z velikim tehnološkim napredkom po drugi svetovni vojni, katerega je v veliki meri spodbudilo tekmovanje med vzhodnim in zahodnim političnim blokom in katerega vrhunec je bil polet na Luno, se je hkrati s strahom pred možnostjo popolnega uničenja sveta v jedrski vojni uveljavila tudi nova vera v tehnologijo, kot sredstvo za zagotavljanje boljšega življenja. Nekoliko nenavadno v tem komtekstu je to, da skupina arhitektov, pionirjev high tech arhitekture ni prišla iz ZDA, pač pa so to bili Britanci.
Vizionar Richard Buckmeister Fuller
Arhitekti kot Richard Rogers, Norman Foster in Michael Hopkins so bili vsi po vrsti seznanjeni z mislimi Richarda Buckminsterja Fullerja (1895-1083). To je bil ameriški arhitekt, vizionar, futurist, oblikovalec in izumitelj, ki se je vse življenje ukvarjal z vprašanjem možnosti preživetja človeške civilizacije na planetu Zemlja, v arhitekturi pa se je uveljavil predvsem kot promotor tako imenovane geodezične kupole, iz trikotnih elementov zgrajene forme, ki tvori popolno ali skoraj popolno oblo.
Odstop od monotonije funkcionalizma
V konstrukcijskem smislu gre pri high-tech arhitekturi za gradnjo iz predhodno izdelanih standardiziranih elementov, ki jih je mogoče poljubno sestavljati v stavbno kompozicijo. V tem se je tudi izrazil odklon high-tech arhitektov od klasičnega funkcionalizma, saj zavračajo monotonost in zagovarjajo več igrivosti v obliki. V tem je bila high-tech arhitektura tudi vezni člen med funkcionalizmom in postmodernizmom, s katerim se je v osemdesetih skoraj zlila, četudi je kot slavljenje tehnologije, kateri pripisuje tudi estetsko vrednost, do danes ostala samosvoja veja znotraj sodobnega arhitekturnega snovanja.
Polona Balantič