"To je kot restavracija, v kateri naročiš neznano jed - ne veš, če ti bo všeč," je njihovo početje opisal Juho Saarinen, član novega "reda" opernih pevcev, ki gestikulacijo tradicionalne opere "podčrtujejo" z znakovnim jezikom, ki je prilagojen tako, da posreduje ton in razpoloženje glasbe.

"Nisem vedela, ali bo vse skupaj čista polomija ali pa silen uspeh," se spominja producentka Marita Barber, ki so ji idejo prvič predstavili pred tremi leti. "In ko sem videla odziv, mi ni bilo jasno, zakaj ni tega še nikoli nihče storil." Kajti čeprav je po svetu več gledališč, ki nastopajo v znakovnem jeziku, pa tudi operne predstave imajo na odru pogosto "tolmače", je bilo finsko gledališče Totti prvo, ki je prišlo na idejo narediti opero za gluhe.

Ni vsak igralec dober bariton!
V operi za gluhe nastopajoči petje nadomestijo z gestikuliranjem, še poseben poudarek pa namenjajo govorici telesa in obrazni mimiki. Dva glasbenika poskrbita za glasbo za slušeče, ne manjkajo pa niti podnapisi za vse, ki ne razumejo libreta. Na avdicijah so iskali primerne izvajalce, ki bi lahko podali "občutek" baritona, basa, soprana in tako dalje.