Oglas
Izbrani projekt arhitekturnega biroja Serero namreč predvideva gradnjo vesoljskemu izstrelišču podobne ploščadi, ki bo še za enkrat povečala površino zdajšnje zgornje razgledne ploščadi 324 metrov visokega stolpa. Poseg naj bi skrajšal čakalno dobo za obisk stolpa, obenem pa naj bi močno povečal število ljudi, ki lahko v enem dnevu obiščejo stolp. Nova struktura na višini 276 metrov, ki spominja na ovratnico, ki jih psom okoli vratu namestijo po operaciji, naj bi bila dokončana do marca 2009.
Iznakaženje elegantnega stolpaHitro po razglasitvi zmagovitega predloga za obnovitev Eifflovega stolpa so se seveda pojavili ogorčeni komentarji, češ da elegantne silhuete najvišje pariške zgradbe nikakor ne bi smeli spremeniti. Ravno oblika stolpa je namreč ključna prvina njegove identitete in tudi tisti element, ki je ob dograditvi stolpa veljal za najbolj kontroverznega. Oglasili so se številni kritiki; nekateri so 'prišpičeno' obliko kritizirali kot pretiran poskus ustvarjanja neke nove umetniškosti, drugi so spet govorili o popolnoma neumetniškem dizajnu. Skoraj nihče pa ni pomislil na to, da je bila določitev oblike stolpa predvsem posledica izračunov moči sile, s katero se vetrovi zaletavajo v vrhnje predele stolpa.
Konstrukcija, odporna na veter
Stolp namreč ni bil toliko veliki arhitekturni kot predvsem veliki inženirski podvig. Gustav Eiffel in njegovi inženirji so bili znameniti graditelji mostov in izjemni poznavalci 'zahrbtnega' delovanja vetra. Zato so imeli ves čas načrtovanja v mislih predvsem eno - kako Parizu podariti najvišjo zgradbo na svetu, ki bo obenem varna in lepa. O tem govori tu izjava Eiffla, ki so jo leta 1887 zapisali v časopisu Le Temps: "Torej, kateremu pojavu sem med načrtovanjem stolpa posvetil največ pozornosti? Odpornosti na veter. Zatorej! Menim, da bo ukrivljenost zunanjih štirih robov, ki je takšna, kot so jo določili matematični izračuni, ustvarila vtis moči in lepote, saj bo opazovalcu razkrila drznost celotne konstrukcije."
Kakšna bo življenjska doba mrežaste ploščadi?
In v to elegantno in trdoživo formo se bo zdaj zajedla 'ovratnica' studia arhitekta Dabida Serera. Tako kot Eifflov stolp ob inavguraciji leta 1889 naj bi bila tudi ta struktura izraz najnaprednejših ugotovitev na področju gradbenega inženirstva. Po poročanju časopisa Süddeutsche Zeitung bo namreč mrežasta struktura zgrajena iz lahkih, a zelo prožnih in močnih kevlarjevih vlaken, ki jih med drugim uporabljajo tudi pri izdelavi vesoljskih plovil in dirkalnih avtomobilov. Pomembno pa je tudi to, da bo novo ploščad mogoče zlahka odstraniti. In odstranili jo bodo menda zagotovo.
Že po nekaj mesecih naj bi stolpu menda spet podarili prvotno obliko. Razen če se ne bi kmalu izkazalo, da mu novo okrasje vendarle pristoji. V primeru ohranitve dodatka bi Eifflov stolp pravzaprav ostajal zvest svoji tradiciji. Ob gradnji stolpa je bilo namreč predvideno, da bodo konstrukcijo na Marsovih poljanah po dvajsetih letih odstranili. Vendar je obstala. Izkazala se je namreč za izjemno praktično dopolnilo komunikacijske infrastrukture, saj so prek nje speljali prve čezatlantske radijske zveze. Očitno je torej, da je v tem trenutku še prezgodaj za dokončno sodbo o tem, ali bo Sererova mrežasta ovratnica obstala ali ne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje