Oglas
Gre za projekt BloSki (Bloška smučarska kultura), katerega glavni cilj je izvedba študije za postavitev bloškega muzeja smučanja. K podvigu so Bločani pritegnili tudi tuje sodelavce, saj so finančne subvencije prejeli tudi od Norveške in Evropskega gospodarskega prostora (EGS); v zadnjega izmed obeh svežnjev pomoči sta prispevala Islandija in Liechtenstein. V višini desetih odstotkov celotne finančne konstrukcije - ta znaša 37.100 evrov - je prispevala tudi občina Bloke.
"Kljub temu da je bloško smučanje nacionalna posebnost, se tega marsikdo ne zaveda," je še povedala Kus Veenvlietova. Razkrila je tudi naslednje korake projekta: posneli bodo kratek film o izdelavi bloških smuči, pripravili bodo niz predavanj in potujočo razstavo. Za prihodnje leto pa je predvidena tudi organizacija srečanja starosvetnih smučarjev.Staroslovanska ali avtohtona tradicija
Bloške smuči so ena izmed največjih etnoloških posebnosti Slovenije. O njihovem izvoru obstaja več teorij. Anton Melik tako govori o avtohtonem izvoru bloških smuči, Boris Orel pa domneva, da gre za del staroslovanske dediščine. V prid drugi domnevi govori etimološka raziskava smuškega izrazoslovja, uporabljanega na Blokah. O smučeh na Bloški planoti in sosednjih vidovskih hribih je poročal tudi že Valvasor, tradicija bloškega smučanja pa je živela do druge svetovne vojne. Pozneje so jo posamezniki ohranjali le kot prostočasno dejavnost. Za bloške smuči je značilno, da so jih ljudje izdelovali iz brezovega, bukovega ali javorovega lesa, pri njihovi uporabi pa so si pomagali s palico. Zadnje lepo prikazuje film Metoda Badjure iz leta 1932, ko je bilo bloško smučanje še živo.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje