Več kot 60 let po koncu druge svetovne vojne se je del ogromnega, po vzoru rimskega Koloseja zgrajenega amfiteatra odprl za javnost: v petek je iz nürnberške kongresne dvorane prvič odmevala glasba - in to klezmer. Judovska klarinetistka Giora Feidman je nastopila pred dvorano, katere renovacija je stala dva in pol milijona evrov in v katero lahko gre več kot 500 ljudi.

Temeljni kamen zgradbe je bil položen leta 1935, a ogromna ovalna stavba ob jezeru Dutzendteich, pri načrtovanju katere so se držali vodila "enaka kot rimski Kolosej, le za četrtino večja", ni bila nikoli končana. Stavba je bila del nacističnega prostora za shode, kjer je Hitler v času tretjega rajha prirejal svoje množične politične shode, njena najslavnejša vloga pa je bil "nastop" v propagandnem dokumentarcu Leni Riefenstahl Triumf volje, ki ga je Hitler naročil kot "dokument" kongresa nacistične stranke leta 1934.

Breme zgodovine
Po vojni so Nemci pustili, da je zgradbo - v svarilo poznejšim generacijam - začel preraščati plevel. V zadnjih letih so se v javnosti vneli številni boji okrog tega, ali neoklasicistični kompleks porušiti ali prenoviti. Naposled so prizidka obnovili, oba pa so simbolično "odprli" s steklenim stropom. Najprej je leta 2000 vrata odprl muzej tretjega rajha, zdaj pa se mu je pridružila še koncertna dvorana, ki bo leta 2010 postala dom nürnberškega simfoničnega orkestra. Do takrat bo gostila predstave tamkajšnjega Narodnega gledališča, ki ga ta čas prenavljajo.

V nemški zgodovini je mesto neizbrisljivo povezano s tretjim rajhom; nacisti so ga izbrali za središče svojega "arijskega" sveta, Hitler pa mu je dal naziv "mesta strankinih kongresov". Na te cel teden trajajoče kongrese je z vseh koncev Nemčije priopotovalo tudi do milijon članov stranke, ki so prišli poslušat firerjeve govore o večvrednosti arijske rase. Nürnberg je bil tudi prizorišče razpitih povojnih sojenj.

Ana Jurc