V 19. stoletju so bili nemški arheologi navdušeni raziskovalci arabskega sveta. Z Bližnjega vzhoda so v domovino odnesli veliko dragocenih eksponatov, ki so še danes na ogled v nemških muzejih. Delček tega programa bo tudi na ogled v novem univerzalnem muzeju v Dubaju. Foto: EPA
V 19. stoletju so bili nemški arheologi navdušeni raziskovalci arabskega sveta. Z Bližnjega vzhoda so v domovino odnesli veliko dragocenih eksponatov, ki so še danes na ogled v nemških muzejih. Delček tega programa bo tudi na ogled v novem univerzalnem muzeju v Dubaju. Foto: EPA
Rem Koolhaas: načrt za 'univerzalni muzej' v Dubaju
Program muzeja treh nemških muzejskih ustanov bodo predstavili v stavbi nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa. Foto: Staatliche Museen zu Berlin

Zdi se, kot da bi se zgodovina ponavljala. Če so Nemci konec 19. stoletja veljali za 'zamudnike' pri lovu na čezmorske kolonije, so se tudi zdaj šele približno leto dni za Francozi odločili za ureditev podružnic svojih najuglednejših muzejev na Arabskem polotoku. Nekateri v tem vidijo kulturni imperializem, drugi željo Dubaja, da bi svoj sloves finančnega in naftnega središča dopolnil s slovesom kulturne metropole, v Nemčiji pa odločitev razumejo predvsem kot bistro politično potezo. Saj, kot je dejal visoki uslužbenec nemškega ministrstva za zunanje zadeve Martin Kobler, je kultura del vseh področij politike in ima tako tudi visoko prioriteto med dejavnostmi, ki se razvijajo pod okriljem države.

Muzej celotnega svetovnega znanja
Nemški kulturni pohod v Dubaj bo v pristojnosti državnih muzejev iz Berlina (Staatliche Museen zu Berlin), Dresdna (Staatliche Kunstsammlungen Dresden) in Münchna (Bayerische Staatsgemäldesammlungen), torej v pristojnosti treh zares ogromnih kulturnih ustanov, ki skupaj upravljajo z več kot 30 muzeji in galerijami. Muzej, ki ga bo trojica ustanovila v Dubaju, so poimenovali 'univerzalni muzej', saj naj bi - tako poroča časopis Die Welt - predstavil "temelje svetovnega znanja". To pomeni, da bo muzejski program predstavljal eksponate s tematskih področij državništvo, tehnika, religija in seveda tudi umetnost. Pri slednji bodo poudarili predvsem umetniška dela, ki ponazarjajo stik islamskih in evropskih kulturnih vplivov.

Muzej, ki bo razsvetljeval Dubajce
Stavbo nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa bodo napolnili s predmeti, ki so del stalnih zbirk institucij ustanoviteljic muzeja, sčasoma pa naj bi muzej dobil tudi svojo lastno stalno zbirko. Sredstva za to naj bi darovali predvsem Dubajci, ki bodo sicer samo v ureditev muzeja vložili "trimestno milijonsko vsoto". Novico o nemški muzejski izpostavi v Dubaju so seveda pospremili izrazi pomislekov, da Nemčija kot ena izmed trdnjav demokracije in liberalne misli podpira kulturno ponudbo absolutne monarhije.

Vendar pa naj bi bilo v ozadju nemškega angažmaja prepričanje, da so ravno muzeji sredstvo za ustvarjanje nove mednarodne javnosti. Tako kot so imeli to vlogo že konec 18. stoletja in še bolj v 19. stoletju, ko so bili proizvod novega izobraženega meščanstva, in tako tudi neke vrste infrastruktura za formiranje demokratične misli. Podobno vlogo bi lahko odigrali v Dubaju, saj, kot poudarjajo nemški muzealci, je Dubaj že krenil na pot liberalizacije. Ne gre pa tudi pozabiti, da je od 1,8 prebivalca Dubaja le 15 odstotkov 'pristnih' Arabcev, v mestu pa živijo predstavniki kar 200 narodov. Tako lahko sklenemo, da je morda v tem trenutku Dubaj zares eden najboljših krajev za ureditev muzeja znanja celotne človeške civilizacije.