K industrijskim objektom v najširšem pomenu besede lahko prištevamo tudi elektrarne. Tako kot je pri nas zaostajal industrijski razvoj, je zaostajal tudi razvoj v stavbarstvu. Konec 19. stoletja, ko se je v razvitih evropskih deželah v industrijski gradnji že dodobra uveljavil princip skeletne konstrukcije, so pri nas tovarne še vedno gradili kot 'mestne palače' v opeki in kamnu. Foto: Arhitekturni vodnikIndustrijska revolucija se je najprej uveljavila na Otoku, kjer so nastale tudi prve tovarne v sodobnem pomenu besede. Bile so temačne in so izražale tedanjo misel kapitalistov, ki so si - razen redkih, ki so kot na primer Robert Owen prisegali na ideje utopičnega socializma - prizadevali predvsem za maksimiranje dobičkov, usoda delavcev pa jih ni kaj dosti zanimala.
Ob prazniku dela vam predstavljamo nekaj industrijskih objektov, ki so pomenili bistven prispevek k razvoju arhitekture ali pa so preprosto fascinantni.
K industrijskim objektom v najširšem pomenu besede lahko prištevamo tudi elektrarne. Tako kot je pri nas zaostajal industrijski razvoj, je zaostajal tudi razvoj v stavbarstvu. Konec 19. stoletja, ko se je v razvitih evropskih deželah v industrijski gradnji že dodobra uveljavil princip skeletne konstrukcije, so pri nas tovarne še vedno gradili kot 'mestne palače' v opeki in kamnu. Foto: Arhitekturni vodnik
Oglas
Industrijska revolucija se je najprej uveljavila na Otoku, kjer so nastale tudi prve tovarne v sodobnem pomenu besede. Bile so temačne in so izražale tedanjo misel kapitalistov, ki so si - razen redkih, ki so kot na primer Robert Owen prisegali na ideje utopičnega socializma - prizadevali predvsem za maksimiranje dobičkov, usoda delavcev pa jih ni kaj dosti zanimala.
Industrijska revolucija konec 18. stoletja je v nekaj desetletjih preobrazila način proizvodnje v številnih gospodarskih panogah. Proizvodni revoluciji je sledila drugačna organizacija dela, njej pa so se postopoma prilagodili tudi objekti, v katerih je potekala prva industrijska proizvodnja. Če so prve tovarne - v našem okolju je tak primer ljubljanska Cukrarna - oblikovno še posnemale mestne palače, je industrijska arhitektura kmalu ugnala svojo pot in se začela razlikovati od drugega stavbarstva. Simbol nove tehnologije in gradbeništva Tovarniška stavba, odmaknjena na obrobje mestnega središča in osvobojena poslanstva, ustrezati estetskemu okusu svojih uporabnikov, je kmalu postala 'preizkuševalnica' novih gradbenih tehnik. Tako kot nova industrija je tudi industrijska stavba postala simbol nove tehnologije in kot takšna je pogosto pomenila pomemben korak k uvajanju nove arhitekture v vsakdanjo gradnjo. To je še posebej veljalo za uporabo železobetona oziroma za vpeljevanje tako imenovane skeletne gradnje v drugi polovici 19. stoletja. Veličasten delovni, beden bivalni prostor Posebej v totalitarnih režimih prve polovice dvajsetega stoletja postanejo industrijski objekti tudi predstavniški objekti oblasti, ki se skuša vsaj navidezno identificirati z ljudskimi množicami. Nastanejo veličastni objekti, ki so pogosto pravi posmeh bednim stanovanjskim kolonijam delavcev. Posebej v razvitem svetu začne v drugi polovici dvajsetega stoletja s premikom iz industrijske v postindustrijsko družbo in s tem povezanim upadom pomena sekundarnega gospodarskega sektorja tovarna izgubljati pomen simbolnega pomena. V novejšem času in v povezavi s selitvijo proizvodnje v države s ceneno delovno silo prihaja do ponovnega vzpona pomena arhitekture, povezane s tovarnami. Številni mogočni koncerni, ki so obenem tudi veliki razvojni centri, začno ob svojih sedežih ustanavljati znanstvene centre, manjše muzeje in celo tematske parke; teh objektov sicer ne moremo v strogem pomenu imenovati industrijski objekti, vendar pa so s tradicijo tovarništva in industrijskega delavca vseeno povezani, zaradi česar si tudi zaslužijo omembo. Polona Balantič
Quarry Bank Mill, stavba, v kateri so na začetku 19. stoletja uredili eno prvih tekstilnih tovarn, velja za enega najbolje ohranjenih objektov iz obdobja industrijske revolucije. Stavba v kraju Cheshire je obenem spomin na težke razmere prvih industrijskih delavcev in njihovo zlorabljanje. Quarry Bank Mill je namreč naravnost slovel po neplačanem vajeništvu, sistemu, ki je zaposloval množice otrok, ki za svoje delo niso dobili niti novca. Ta sistem je veljal do leta 1847.
Tovarna čokolade v kraju Noisel-sur-Marne v Franciji oblikovno še sledi tovarni kot mestni palači, vendar pa velja ravno ta objekt arhitekta Julesa Saulniera za izraz pomembne stopnje v razvoju gradbene tehnologije. Opečnate stene so le 'zavesa', ki prekriva kompleksno jekleno strukturo, ta pa podpira obokano stropovje v notranjosti. Foto: Strukturae
Tovarna turbin AEG v Berlinu arhitekta Petra Behrensa je zagotovo eden najznamenitejših industrijskih objektov vseh časov, ki se slogovno uvršča ob konec jugendstila in začetek uveljavljanja funkcionalizma oziroma modernizma. Behrensov objekt velja po besedah poznavalca nemške arhitekture 20. stoletja Uda Kultermanna za vrhunec prizadevanj, da bi delovno okolje obogatili z dobro, pravzaprav častitljivo arhitekturo. Behrens, ki je sicer skrbel za celotno podobo podjetja AEG, ni zasnoval stavbe, ki bi jo zaznamovala gola funkcionalnost. Čeprav industrijski objekt, je tovarna AEG tako tudi arhitekturni spomenik z ornamentalnimi prvinami na pročelju; mlade arhitekte, ki so vedno bolj gravitirali proti goli funkcionalnosti, je še posebej motila rahlo nagnjena steklena stena ob koncu, ki ni imela nobene posebne funkcije. Zato so Behrensa obtoževali kontinuitete s klasicizmom, ki je na začetku 20. stoletja veljal za konzervativni in reakcionarni slog, zaznamovan kot del dvorne kulture absolutističnega režima.
Tovarna Fagus v kraju Alfeld an der Leine v Nemčiji botra šole Bauhaus, Walterja Gropiusa, je izraz zavračanja ornamenta v korist poudarjanja funkcije stavbe oziroma njenih elementov. Eden prvih velikih projektov Walterja Gropiusa je materializacija želje lastnika tovarne čevljev Fagus, da naj njegovo tovarno zaznamuje atraktivno pročelje. Nastala je stavba, ki je ena prvih predstavljala inovacijo - stekleno fasado oziroma stekleno zavesno steno. Ideja tovrstne stene se je v naslednjih letih hitro uveljavila v razvitem svetu. Foto: Great Buildings
Stavba Giaccoma Matteja - Trucca ni posebna le zato, ker na njeni strehi najdemo pravo dirkalno stezo, na kateri so nekoč preizkušali nove modele avtomobilske tovarne FIAT. Gre tudi za objekt, za katerega je bilo v futurističnem manifestu zračne arhitekture rečeno, da je prva zgrajena invencija futurističnega gibanja. Pa čeprav arhitekt Matte -Trucco sam ni bil futurist.
V Rotterdamu zgrajena stavba Johannesa Brinkmanna je eden najlepših in najbolj elegantnih industrijskih objektov iz dvajsetih let 20. stoletja. Brinkman se je izkazal s z izrednim občutkom za kompozicijo masovnih betonskih blokov in steklenih, odprtih predelov. Vse skupaj pa stoji v tradiciji, ki jo je s tovarno Fagus začel Gropius.
V Sovjetski zvezi, kjer je industrija še daleč v drugo polovico 20. stoletja predstavljala temelj državnega gospodarstva, niso prevzeli lahkotne sodobne arhitekture jekla, stekla in betona. Industrijski objekti so ostajali pravi kamniti spomeniki, ki naj bi v ljudstvu vzbujali strahospoštovanje in ki naj bi obenem bili nosilci proagande, ki je povzdigovala vojaško in insustrijsko moč države.
Sredina 20. stoletja je bila na področju arhitekture industrijskih stavb prehodno obdobje, v katerem je klasična govorica funkcionalizma počasi začela prehajati v bolj igriv postmodernizem. V nekaterih tudi zahodnoevropskih državah, kot je na primer Španija, pa se je sodobna arhitekturna estetika uveljavljala zelo počasi. Prodrla je šele v zadnjih dveh desetletjih. Foto: Structurae
Tiskarna Mladinska knjiga arhitekta Savina Severja je klasični primer modernistične govorice v načrtovanju industrijskega objekta. Sever je predvidel popolnoma fleksibilen tloris, kar omogoča prilagajanje izrabe stavbne prostornine, pročelje pa je zasnoval izrazito dinamično: najbolj prepoznavni del je niz masivnih napuščev, ki jih prekinjajo svetlobniki in ki razbijajo monotonijo stavbnega telesa. Foto: Arhitekturni vodnik
Veliko novost v arhitekturo industrijskih objektov vpeljeta računalniška revolucija ter revolucija v obdelavi mikroelementov. Industrija postane bolj kot kdaj koli poprej povezana z znanostjo, objekti pa že navzven spominjajo na znanstvene laboratorije. Izraz tega je tudi stavba INMOS britanskega arhitekta Richarda Rogersa. Foto: Rogers Stirk Harbour + Partners
BMW Welt v strogem pomenu besede ni industrijska stavba. Gre za multifunkcionalno enoto družbe BMW, v kateri so predstavljeni BMW-jevi proizvodi - stavba je pravi mali muzej - ter v kateri so postavljeni distribucijski center in prostori za konference in druge dogodke. Dunajski arhitekturni biro Coop Himmelb(l)au je stavbo zasnoval kot izraz dekonstuktivizma, smeri v sodobni arhitekturi, ki pomeni eno izmed izpeljav klasičnega postmodernizma. Gre za slog, ki prisega na sopostavljanje zelo različnih elementov, se odpoveduje priseganju na simetrijo in v splošnem poudarja dinamiko in gibanje. Foto: EPA
Kompleks pivovarne Union v Ljubljani je eden najboljših prikazov razvoja, ki ga je v zadnjih 150 letih doživela arhitektura industrijskega objekta. Drug ob drugem namreč stojita stavba arhitekta Tietza iz leta 1867, v kateri so uredili muzej pivovarne, in nova pivovarniška hala, odeta v plašč po zamisli Aleša Prinčiča. Foto: Arhitekturni vodnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje