O podobi antične Olimpije govori veliko zgodovinskih zapisov, po katerih so bile izdelane tudi številne umetniške upodobitve. Vse podrobnosti na njih seveda ne ustrezajo resnični podobi. Foto:
O podobi antične Olimpije govori veliko zgodovinskih zapisov, po katerih so bile izdelane tudi številne umetniške upodobitve. Vse podrobnosti na njih seveda ne ustrezajo resnični podobi. Foto:
Mit o plemenitem duhu, ki je vladal v Olimpiji in ki naj bi ga izražale tudi sodobne olimpijske igre, ni povsem pravilen. Tekme so spremljali, pomp, nasilje in splošno divjanje. Foto: EPA
Zeusov kip v Olimpiji
Velika znamenitost v Olimpiji je bil tudi veliki Zeuosv kip, eno od sedmih čudes starega sveta.

Nemški arheologi v Olimpiji sicer grebejo že vse od leta 1875, šele najsodobnejša tehnika georadarjev in geomagnetizma pa je ekipi okoli Christiana Wackerja, direktorja nemškega športnega muzeja v Kölnu, omogočila izslediti slovito dirkališče. Odkritje tradicionalne domneve o podobi hipodroma postavljajo na laž. Nekaj več kot 576 metrov dolga steza je bila namreč precej širša, kot so domnevali. To obenem tudi dokazuje, da je bilo tekmovališče ravno toliko široko kot tako imenovani 'uvodni' oziroma pristopni del. Na tem delu so bila nameščena startna mesta za kvadrige in druge vprežne formacije, ki so nato dirkale po ovalni stezi.

50.000 gledalcev na okopih
Celoten kompleks je tako že imel izredno razpotegnjeno obliko, značilno tudi za rimske hipodrome, od katerih so bili sicer številni precej večji od olimpijskega. Arheologi so odkrili tudi branike oziroma okope ob hipodromu, na katerih so se namestili gledalci. Domnevno se je lahko ob hipodrom nagnetlo do 50.000 gledalcev. Kot so zapisali v časopisu Die Welt, so arheološka odkritja potrdila domnevo, da je na vsakem koncu hipodroma stal steber, okoli katerega so morale vprege zaviti.

Zaradi Nerona premaknili datum tekme
Prav tako s stebri je bil zaznamovan pristopni del. Na njem urejena trikotna 'aphesis' oziroma startno mesto je lahko sprejelo do 20 vpreg. To je imelo za posledico veliko gnečo posebej v prvem ovinku tekmovanja in arheologi zatrjujejo, da dramatični prizori, ki se jih spominjamo iz filma Ben Hur, nikakor niso za lase privlečeni. Trki vpreg in nesreče so bili pogosti; v eno se je zapletel celo rimski cesar Neron, ki je nekoč tekmoval v Olimpiji. Zaradi njega so tedaj celo zamaknili datum turnirja, in čeprav Neron ni zmagal, so mu ob koncu tekme na glavo poveznili lovorjev venec.

Kraljevska disciplina - tekma kvadrig
Zanimivo je, da arheologi zatrjujejo, da je bil hipodrom popolno nasprotje tega, kar si običajno predstavljamo ob omembi starogrških olimpijskih iger. Te naj bi bile simbol v antični Grčiji utrjenega humanizma in plemenitosti. Nikakor. Posebne hipodrom je bil prizorišče precejšnjega 'divjanja'. Namesto ponižnosti in spoštovanja so bili pomp, nadutost, razgrajanje in nasilje sestavni del konjskih dirk. Vrhunec je sicer vedno predstavljala tako imenovana kraljeva disciplina oziroma dirka kvadrig. Zmagovalec tekme na 13.824 metrov je bil absolutni heroj in njegovo podobo so izklesali tudi v stelo.

Zanimiva je tudi povezava tekem v Olimpiji in političnega življenja v stari Grčiji. Medtem ko so druge športne discipline v času vzpona demokracije po zmagi nad Perzijci v letih 480 in 479 pred našim štetjem postale simbol demokratičnega ideala oziroma vsem zagotovljene možnosti za uspeh v starogrški družbi, so konjske dirke ostale prioriteta plemstva. Le to si je lahko privoščilo drage tekmovalne konje, medtem ko demokratično meščanstvo konjev pogosto ni uporabljalo niti za prevoz in tovorjenje blaga.