Unescov odbor za svetovno dediščino je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da bodo v praškem predelu Pankrac načrtovani nebotičniki ogrozili praško zgodovinsko središče. Unesco namreč od držav članic ne zahteva le negovanja samih kulturnih spomenikov, pač pa zahteva celovito varovanje slednjih. To pomeni, da morajo biti ohranjeni tudi panoramski pogledi, ki zajamejo kulturni spomenik. In ti pogledi bodo v primeru izgradnje načrtovanih stometrskih kolosov v južnem predelu češke prestolnice ogroženi. Unesco zato priporoča znižanje gabaritov na od 60 do 70 metrov, v primeru neupoštevanja priporočila pa grozi z umikom praškega centra s seznama spomenikov svetovne kulturne dediščine.
Moteče nagnjena siamska dvojčka
Unesco pa ni edina ustanova, ki se 'križa' nad velikopoteznimi načrti čeških investitorjev v novogradnje. Tudi češki inštitut za nacionalno dediščino odločno nasprotuje nekaterim projektom. Konservatorje še posebej moti Ledová věž (Ledeni stolp), nič boljša pa nista niti 'siamska dvojčka', dva nagnjena stolpa, povezana v spodnjih etažah, ki naj bi se vzpela do višine 104 metre (stanovanjski kompleks se bo imenoval City Epoque). Proti bliskovitemu razvoju nekoč zelo degradiranega območja Pankrac so se izrekli tudi lokalci (Občanská iniciativa Pankráce).
Vendar občinske pobude ne žene toliko skrb za praško kulturno dediščino, kot skrb za promet. Ta je v Pragi že zdaj zelo gost, v konicah tudi kaotičen, množica novih delovnih mest in stanovanj v Pankracu pa naj bi menda pomenila pribitek kar 70.000 avtomobilov k dnevnemu prometu. Njihov srd velja predvsem neodgovornemu ravnanju državnih oblasti, medtem ko je kljub očitkom Unesca ministrstvo za kulturo izdalo soglasje h gradnji nebotičnikov, pa se ministrstvo za promet po poročanju časopisa Prague Daily Monitor ni strinjalo z načrti za širitev praške obvoznice v predelu Pankrac.
Unesco se uradno še ni izrekel
Ministrstvo za kulturo Unescovega obsojanja visokih gradenj v Pragi za zdaj ne želi komentirati. Predstavnik ministrstva za kulturo Jan Cieslar je le sporočil, da Unesco ministrstvu še ni poslal nobenega uradnega sporočila v zvezi s projektom Pankrac, zato za češko oblast domnevne Unescove obtožbe za zdaj še ne obstajajo. Tudi ministrstvu je jasno, da sporočilo bo prišlo, vendar ne pred septembrom, tako da državnim konservatorjem in drugim uslužbencem kulturnega ministrstva ostaja še nekaj časa za elaboracijo obrambne strategije. Veliko manevrskega prostora pa ministrstvo nima, kajti številna stanovanja v sto metrov visokem 'V-ju' so že rezervirana in vsaj delno plačana, tako da se vedno bolj zdi, da gradnje res ne bo mogoče ustaviti.
Spomenik svetovne dediščine od leta 1992
Zgodovinsko jedro Prage je bilo za spomenik svetovne dediščine razglašeno leta 1992. Ožje mestno jedro je prikaz evolucije praške arhitekture med 11. in 18. stoletjem in najstarejši objekti govorijo o tem, da je bila Praga že v visokem srednjem veku vplivno kulturno in gospodarsko mesto. Središče tega območja je grad, za katerega domnevajo, da je sploh največji grajski kompleks, katerega zametki segajo prav na začetek srednjega veka. Grad je tako na nek način tudi povzetek razvoja evropskih arhitekturnih slogov. Kompleks tako med drugim obsega romansko baziliko sv. Jurija, gotsko katedralo svetega Vida, mnogo objektov z baročnimi in klasicističnimi poudarki, sodobno podobo gradu pa je močno definiral poseg Jožeta Plečnika, ki je pri obnovi gradu sodeloval več kot deset let.
Cvetoča prestolnica Karla IV. Luksemburškega
Poleg mestnega gradu je pomemben arhitekturni zgodovinski dokument predel, imenovan Novo mesto (Nové Město). Predel je pričevalec enega najbolj cvetočih obdobij v češki zgodovini. V 14. stoletju je pod vladavino cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Karla IV. iz Luksemburške dinastije mesto cvetelo in Karl je leta 1355 Prago naredil za prestolnico velikega imperija. Tedaj so tudi zgradili veliko katedralo sv. Vida in praško univerzo, po mestu pa so rasle palače nemških in italijanskih trgovcev in bankirjev, katere je želja po zaslužku zvabila na Češko. Kljub številnim vojnam in političnim pretresom, v katere se je zapletalo češko ozemlje, se je zgodovinsko jedro ohranilo do danes in Praga tako upravičeno slovi kot eno najlepših mest na svetu.
Polona Balantič