Grški arheologi in konservatorji skušajo najti način, kako bi kar najvarneje lahko z Akropole do njenega vznožja prepeljali okoli 1.000 antičnih umetnin. Foto: EPA
Grški arheologi in konservatorji skušajo najti način, kako bi kar najvarneje lahko z Akropole do njenega vznožja prepeljali okoli 1.000 antičnih umetnin. Foto: EPA
Elginov marmor

Danes so umetnine, med katerimi so tudi številne zares dragocene in veljajo za vrhunec starogrške klasične umetnosti, razstavljene v majhnem muzeju na vrhu Akropole. Tega so uredili že v drugi polovici 19. stoletja, njegovo poslanstvo pa bo konec leta 2007 zamenjal sodoben objekt po načrtih ameriško-švicarskega arhitekta Bernarda Tschumija. Selitev okoli 1.000 antičnih kipov in arhitekturnih fragmentov se bo začela spomladi. Poti, po kateri bodo skušali varno preseliti dragocenosti, pa še niso dokončno določili.

Kočljivih 300 metrov poti
Ravno prevoz umetnin je namreč najkočljivejši del oblikovanja novega muzeja. Čeprav je pot od vrha do vznožja Akropole dolga le 300 metrov, lahko tresljaji, ki jih je verjetno tudi na tako kratki poti nemogoče popolnoma preprečiti, močno načnejo "zdravje" več kot 2.000 let starih ostankov cvetoče starogrške civilizacije. Selitev morajo namreč prestati tudi tako znameniti predmeti, kot so friz s Partenona ali kariatide z Erehtiona.

"Herojski" podvig elginskega grofa Thomasa Bruca
Zaradi selitve muzeja je ta čas zaprt tudi del starega muzeja na vrhu Akropole, ki so ga sicer zadnjič obnovili pred 40 leti. Ureditev novega muzeja Akropole je tudi del prizadevanj Grčije, da bi dosegla vrnitev marmornatega okrasa s Partenona, znanega kot Elginov marmor. Ta del so leta 1806 sneli Britanci in je od leta 1816 razstavljen v Britanskem muzeju v Londonu. Vodja "plenilske akcije" (o dejanju pred 200 leti seveda ni nihče razmišljal kot o kraji, pač pa kot o prispevku k širjenju znanja o antiki med prebivalci Velike Britanije) je bil Thomas Bruce, grof Elgina in britanski ambasador v Otomanskem cesarstvu med letoma 1799 in 1803.

Novi muzej bo jasno opozarjal na "britansko krajo". V eni od soban bo namreč predstavljena maketa Partenona v naravni velikosti, nanjo pa bodo pritrjene 2.500 let stare izvirne plastike. Del makete, kjer bi moral biti pritrjen Elginov marmor, pa bo ostal prazen. Elginov marmor je skupno ime za friz, ki je nekoč krasil timpanon atenskega Partenona. Friz prikazuje bitko med kentavri in predhelenskim grškim lapitskim ljudstvom.