Kot je na zadnji seji nacionalnega sveta za kulturo dejal član sveta Jože Vogrinc, so predsednika vlade povabili, da mu predstavijo temeljne kulturnopolitične težave in izvedo, kaj lahko on ali vlada storita, da kultura postane integralni del vladnih načrtov. Danes namreč po Vogrinčevih besedah zija velik prepad med deklarativnimi opredelitvami, ki jih je država postavila ob osamosvojitvi, in mestom, ki ga ima kultura danes. Kulture v razvojnih dokumentih skorajda ni, v njih so opredeljene le tiste dejavnosti, ki prinašajo dobiček. Kulturne dejavnosti so, kot je dejal Vogrinc, posebna družbena sfera, ki ima lastne zakonitosti in ki bi ji bilo predvsem treba omogočiti avtonomijo.

Predsednik vlade se po lastnih besedah s člani sveta v bistvu ne razhaja, meni pa, da je treba ugotoviti, kaj je v pristojnosti vlade. Predlagal je, da člani sveta oblikujejo sveženj ukrepov, ki bi jih vlada lahko storila na področju kulture, in mu jih posredujejo prek ministrice za kulturo Majde Širca. Naloge bi nato razdelili po posameznih resorjih in čez čas pogledali, kaj je bilo postorjenega. Sicer pa je, kot je dejal Pahor, že njegov prihod na sejo nacionalnega sveta znak, da bi lahko bilo tokrat drugače kot v preteklosti, ko je, kot je opozoril predsednik sveta Miran Zupanič, nacionalni svet za kulturo s svojimi pobudami naletel predvsem na neodzivnost.

Člani sveta o trenutnem stanju
Miran Zupanič je izpostavil nereševanje težav, ki ostajajo iste že 20, 30 let, pa čeprav je, kot je dejal, vlada z njimi seznanjena. Jože Vogrinc pogreša predvsem več avtonomije, kot ključno težavo je navedel slog dela. Meni, da bi bilo treba uveljaviti take oblike medsebojne komunikacije, ki bi zagotovile boljše delovanje na področju kulture. Miran Mohar se je osredotočil na področje financiranja projektov v kulturi, kjer bi bila potrebna večja diverzifikacija. V Ljubljani se lahko umetniki, denimo, obrnejo le na dva naslova - ministrstvo za kulturo in občino, zato bi bilo treba uvesti še druge oblike financiranja, na primer ustanoviti temu namenjeno fundacijo.

Barbara Jaki se je osredotočila na proračun za kulturo, ki se je v letih 2009 in 2010 povečal, in ob tem izrazila upanje, da se bo premier osebno zavzel, da se bo odstotek denarja, ki ga država v proračunu nameni kulturi, povečeval tudi v prihodnje. Meta Hočevar največjo težavo vidi v preveliki birokratizaciji vseh resorjev, kar je, kot je dejala, v kulturi še posebej problematično, saj je zaradi tega vse manj sredstev na razpolago za ustvarjalce. Matjaž Zupančič pa meni, da bi bilo treba podpirati predvsem vrhunsko umetnost, zanimiva pa bi bila po njegovih besedah tudi raziskava o tem, kaj vse se na področju kulture ustvari s sredstvi, ki so na voljo.

Spremembe zakona in finančni načrt za 2011
Člani sveta so na današnji seji obravnavali tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki med drugim uvaja novosti za samozaposlene v kulturi. Ob tem so izrazili nestrinjanje z višino cenzusa, ki je, kot je dejala Hočevarjeva, "škandalozno" nizek. Zato so sklenili pozvati ministrstvo in vlado, da z dvigom cenzusa zagotovita primeren socialni položaj samozaposlenih v kulturi. Obravnavali so tudi predlog programa dela in finančnega načrta Nacionalnega sveta za kulturo v letu 2011 in na prvo januarsko sejo uvrstili obravnavo že omenjenega "paketa ukrepov", za katerega so se dogovorili s predsednikom vlade.