Nepridiprav, ki je avgusta lani iz španske Nacionalne knjižnice ukradel Ptolemejev zemljevid poznanega sveta, si na svoji poti z njim ni mogel dosti pomagati, saj Avstralije takrat zemljevidu sveta še niso poznali. Dragocen zemljevid iz 15. stoletja, ki je pravzaprav kopija karte, ki jo je v 2. stoletju izdelal antični geograf in astronom Ptolemej, so oktobra povsem nepričakovano našli v sydneyjski umetniški galeriji.

Dolga pot starega zemljevida
Ne zgodi se prav pogosto, da bi se zgodbe o ukradenih umetninah in drugih dragocenih predmetih, ki pri tem prekoračijo meje, hitro razpletle, in to še s srečnim koncem. A Ptolemejevemu zemljevidu se je zgodilo prav to. Martin Woods iz kartografske zbirke Avstralske narodne knjižnice je vrnitev karte pospremil s simboličnimi besedami. "Odraža številna potovanja, na katerih se je znašel zemljevid sam ali pa bil zanje inspiracija."

Woods je še povedal, da je zemljevid, ki ga je Krištof Kolumb proučeval ob svojih pripravah na odkrivanje Indije na Zahodu, eden od stotih primerkov te Ptolemejeve serije, ki se je uspel ohraniti do danes.

Zemljevid, ki je zagnal razvoj kartografije
Ptolemejev zemljevid velja za prvo zajetje zemlje kot oble, po precej drugačnih srednjeveških kartah sveta (ki so zajemale zlasti Evropo, del Azije in severno Afriko, običajno pa so bile orientirane proti vzhodu, kjer je Jeruzalem), odkrili v času, ko se je začel prebujati humanizem, s tem pa tudi razvoj kartografije. Prav Ptolemejev zemljevid in pomorske karte takrat poznanega sveta so pomagali pri njenem razvoju, pri tem pa je imel pomembno vlogo tudi razvoj tiska in papir, ki je začel izpodrivati pergament. Kot zanimivost, prvi tiskani zemljevid spremlja letnica 1470.

M. K.