Mednarodna kiparska srečanja, poimenovana Forma Viva, so začeli na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. Kiparja sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala za Slovenijo, kjer so dve leti pozneje pripravili prve kiparske simpozije - v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu. Medtem ko so umetniki v Kostanjevici oblikovali iz hrastovega lesa, so na Seči klesali v kamnu. Foto: RKC
Mednarodna kiparska srečanja, poimenovana Forma Viva, so začeli na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. Kiparja sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala za Slovenijo, kjer so dve leti pozneje pripravili prve kiparske simpozije - v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu. Medtem ko so umetniki v Kostanjevici oblikovali iz hrastovega lesa, so na Seči klesali v kamnu. Foto: RKC
Skupna točka kipov, ki se rodijo v okviru Forma vive v Kostanjevici, je hrastov les.
samostan v Kostanjevici
Prva leta so simpoziji potekali vsako leto s približno desetimi udeleženci, s širjenjem zastavljene akcije pa se je skrčilo število kiparjev in simpozijev. Neprekinjeno je vsa leta delovala le Forma viva v Seči.

Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki je pred desetletjem oživila kiparski simpozij Forma viva, ki od leta 1998 poteka na dve leti. Zgoraj našteti kiparji ustvarjajo v lesu hrastovih dreves, ki so jih podrli ob gradnji igrišča za golf na Mokricah. Rokave bodo vihali do konca julija, 1. avgusta pa bo galerija uradno predstavila njihove na različnih koncih Kostanjevice postavljene skulpture.

Od rdeče krogle prek kostanjeve ježice do ukrivljenih tramov
Najstarejši izmed trojice je leta 1939 v Berlinu rojeni Klaus Grosskopf, kiparstvo je študiral v Münchnu in Parizu, kot profesor kiparstva je deloval na Visoki šoli v Berlinu. Od šestdesetih let naprej razstavlja v domovini in na tujem, udeležil se je številnih kiparskih kolonij, ustvarjal pa je tudi v Maroku in Egiptu. Kostanjeviško skulpturo, ki jo izdeluje iz na tri dele razcepljenega hrastovega debla, na vrh pa bo vdelal rdečo leseno kroglo, bo posvetil vsem ljudem, delo pa bo poimenoval Hommage.

Polona Demšar se je leta 1979 rodila v Ljubljani; na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je lani magistrirala iz unikatnega oblikovanja stekla. Za kostanjeviško Formo vivo izdeluje Divji kostanj oziroma ježico, za katero se je odločila glede na ime kraja; a ker je pozneje ugotovila, da nad Kostanjevico raste domači kostanj, bo morda skulpturo na koncu poimenovala kako drugače. Ker naj bi stala ob bencinski črpalki, bi lahko opozarjala tudi na energetsko krizo.

Tretji kipar, ki se udeležuje letošnje Forma vive, je leta 1965 v Celju rojeni Samo Škoberne. Zadnjih devet let kot kipar deluje pretežno v Nemčiji, kjer so njegovo delo večkrat predstavili na samostojnih razstavah. Nastajajočo skulpturo je delovno poimenoval Puls vital, izdeluje jo iz hrastovega debla in ob tem upošteva njegovo ukrivljeno rast. Za zdaj ga je razpolovil, da bo dobil štiri enake naravne tramove, pozneje bo dele na določen način povezal in prekril z belo barvo. Škoberne je poleg delovnih pogojev pohvalil prijazne domačine, ki kiparje pogosto obiskujejo in jim prinašajo različna darilca.

Lesena "vojska"
Plod dolgoletnih kiparskih srečanj v Kostanjevici je več kot sto lesenih skulptur na prostem. Ogledate si jih lahko na vrtovih nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidar Jakac kakor tudi v mestu in njegovi okolici.