Gre za plovilo, ki sta ga dva potapljača našla južno od kraja Gela na jugu Sicilije že leta 1988, grško ladjo pa so šele pred kratkim potegnili iz morja. Potopila se je le 800 metrov od obale, potapljača pa sta nanjo naletela v zgolj petih metrih globine. Strokovnjaki jo datirajo v čas okoli 500 pred našim štetjem, nekoč 21 metrov dolga in 6,5 metra široka ladja pa je daleč največji primerek doslej odkritih ladij tega tipa. Vse štiri grške ladje, ki so jih potegnili iz izraelskega, ciprskega in francoskega morja, namreč merijo največ 15 metrov.

Tehnika, ki jo je opisal že Homer
Ostanki kažejo tudi na to, da gre za redek primer ladij, ki so jih gradili s pomočjo rastlinskih vlaken, s katerimi so povezali lesene deske. Strokovnjaki bodo imeli tako enkratno priložnost za proučevanje tehnike gradnje ladij starih Grkov, saj so se omenjene vrvi dobro ohranile. Gre za način gradnje, ki jo je opisal tudi Homer v Iliadi.

Dragocenost vsega človeštva
Enajst metrov dolgo rebro plovila najprej bodo položili v korito s posebnimi kemikalijami za zaščito lesa. Zatem bodo najdbo odpeljali v Veliko Britanijo, kjer jo bodo proučili, konservirali in restavrirali strokovnjaki arheološke raziskovalne postaje v Portsmouthu. Tam od leta 2004 hranijo tudi nekaj drugih delov te ladje, razmišljajo pa celo o gradnji morskega muzeja, v katerem bi ladja iz Gele predstavljala ključni eksponat. "Antična ladja iz Gele ni le dragocenost Sicilije, ampak celotnega človeštva," je ob dvigovanju ladje povedal pokrajinski svetnik za kulturo Antonello Antinoro.

Dve desetletji trajajoča "reševalna akcija"
Arheologi domnevajo, da se je ladja, ki je prevažala razna živila in predmete iz grške kolonije Gele nazaj v matično Grčijo, potopila zaradi posledic nevihte. Nekatere dele ladje in predmete, ki jih je prevažala, kot so na primer amfore, skodelice in oljne svetilke, so na kopno dvignili že leta 2003. Pred nekaj dnevi pa so s pomočjo ladje, opremljene z žerjavom, potegnili še preostanek plovila.

Sicilijanski arheologi upajo, da bo najdba prepričala svet, da je Gela igrala ključno vlogo v antiki kot ena ključnih trgovskih središč Sredozemlja. Ladje se je razveselilo tudi tamkajšnje prebivalstvo, ki upa, da bo postalo mesto z njeno pomočjo privlačno za ljubitelje kulture.

Kolonija Rodosa in Krete
Gelo so v poznem 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili prebivalci Rodosa in Krete, vrhunec v razvoju pa je kraj doživel v času tirana Gelona, ki je osvojil tudi bližnje Sirakuze. Pozneje je kraj izgubil politično veljavo. Mesto je bilo večkrat uničeno in ponovno obnovljeno, med drugim ga je dal leta 1233 obnoviti Friderik II.

M. K.