Predlog odgovora, ki naj bi ga vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej, se nanaša na pobudo poslanca SD-ja Sama Bevka iz 1. februarja. Ta se sklicuje na konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je generalna konferenca Unesca sprejela leta 2003, državni zbor pa jo je ratificiral decembra lani.

V predlogu odgovora ministrstvo med drugim poudarja, da Slovenija še ni polnopravna država pogodbenica in vpisov za zdaj ne more predlagati. Slovenija je po sprejetju zakona o ratifikaciji začela postopek deponiranja listine o ratifikaciji. Kot je pojasnjeno v predlogu odgovora, pa bo za Slovenijo začela konvencija veljati tri mesece po datumu deponiranja listine o ratifikaciji.

Upoštevanje strategije za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot
Kar zadeva samo pripravo predloga za vpis lavfarije in kurentovanja na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva opozarja predlog odgovora na strategijo za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti ter dejavnostmi, ki jo je vlada sprejela decembra lani in ji bo sledil še izvedbeni akcijski načrt.

Država bo v skladu s sprejeto strategijo kot obvezno predstopnjo v postopkih vpisa na mednarodne sezname oblikovala ustrezne nacionalne poskusne sezname.
S tem naj bi zagotovili organiziran in strokovni izbor dediščine izjemnega nacionalnega pomena in vrednot, hkrati pa zagotovitev njenega primernega in dolgoročnega varstva in upravljanja.

Prednost enotam z realnimi možnostmi
Za uvrstitev na nacionalni poskusni seznam bodo lahko dajali pobude posamezniki, institucije ali skupnosti, na primer občine, društva, krajevne skupnosti, krajevne ali druge organizacije, inštituti in univerze. Prednost ob vpisu na ta seznam bodo imele enote z realnimi možnostmi za vpis na seznam svetovne dediščine. Zlasti bo poudarek na tistih, ki izkazuje, da so del projektov za serijske, čezmejne in sorodne skupinske nominacije.