Nikita Mihalkov je o načrtih za nadaljevanje govoril že leta 1994, ko je pobiral nagrade za prvi del - a je snemanje nalašč odložil za osem let, da so se igralci medtem lahko naravno postarali. Foto:
Nikita Mihalkov je o načrtih za nadaljevanje govoril že leta 1994, ko je pobiral nagrade za prvi del - a je snemanje nalašč odložil za osem let, da so se igralci medtem lahko naravno postarali. Foto:
V Sleparskem soncu 2 se general Kotov, junak Rdeče armade, ki je po čudežu ušel Stalinovi likvidaciji in smrti v gulagu, na fronti bori proti nemškim četam, njegova hčerka Nataša pa medtem tvega glavo kot bolniška sestra. Triurni film pokaže, kako morajo v razklani deželi celo nekdanji sovražniki stopiti skupaj v boju proti narodovemu sovražniku.
Nikita Mihalkov
Čeprav se je predsednik Medvedjev lani udeležil njegove rojstnodnevne zabave, ima Mihalkov od nekdaj tesnejše vezi z Vladimirjem Putinom. Foto: EPA

Pred dnevi je 10-članska žirija z glasovanjem odločila: vojni spektakel Sleparsko sonce 2 (za tuje trge: Burnt by the Sun-2: Citadel) bo ruski kandidat za oskarja 2012. A odločitev je bila tako nesoglasna, da se z njo ne strinja niti predsednik žirije, prav tako z oskarjem nagrajeni režiser Vladimir Menšov. "Odločitev je nepoštena. Film so kritiki raztrgali, obisk v kinematografih je bil mizeren, prav tako pa ni imel nobenega uspeha na mednarodnih festivalih." Prepričan je, da sta se za zmago potegovala vsaj dva bolj zaslužna filma.

Če je bilo prvo Sleparsko sonce, drama o navidezno idiličnem življenju bogate družine v tridesetih letih 20. stoletja, nad katerim se počasi izrisuje senca Stalinovega terorja, poetičen film ("kot zgodba Čehova, postavljena v Stalinov čas"), je drugi del občutno bolj krvav - nekateri ga primerjajo z Reševanjem vojaka Ryana -, obenem pa poudarja ortodoksni misticizem in čudežnost ruskega podviga med drugo svetovno vojno.

Čeprav je Sleparsko sonce leta 1995 dobilo oskarja za najboljši tujejezični film, je Mihalkov s svojimi velikopoteznimi načrti dvignil marsikatero obrv: nadaljevanje je sklenil posneti v dveh delih (Citadel je že drugi od obeh) in s skupnim proračunom 55 milijonov dolarjev, kar je najdražji ruski filmski projekt posovjetskih časov.

Številni ruski recenzenti so film oz. Mihalkovo (re)interpretacijo zgodovine že z užitkom raztrgali, več ducatov režiserjev in kritikov pa je celo podpisalo peticijo za upor možakovemu "obvladovanju" ruske filmske industrije. Kolumnist Dimitrij Bikov je za Novo Gazeto, časopis, ki je znan po svoji opoziciji vladajoči garnituri, zapisal, da je Sleparsko sonce 2 "natančen portret Putinove vladavine".

Režimski ustvarjalec?
Vest o nominaciji prav tako ni bila sprejeta najbolje: "Možnosti, da dobi oskarja, so nične," pravi recenzent Anton Dolin (Vesti FM): "Popolnoma nedojemljivo je, kakšen bi bil lahko formalen razlog za nominacijo - razen režiserjevega velikega imena." Z izbiro Mihalkova se ne strinja niti njegov lastni brat, režiser Andrej Končalovski, ki trdi, da žirija ni predstavila "prave ruske filmske elite".

"Psi lajajo, karavana gre dalje"
Mihalkov, ki ima v krogih liberalnih intelektualcev še od leta 2007, ko je sestavil javni poziv Vladimirju Putinu, naj se ne odpove predsedniškemu stolčku, kar nekaj sovražnikov, se na kritike filma ne ozira pretirano. Pri snemanju zgodovinskih filmov mu ne gre za denar, ampak za dokumentiranje ruske preteklosti, pravi. "Psi lajajo, karavana gre dalje. S snemanjem patriotskih vojnih filmov je v tej deželi težko služiti, še posebej, če gre za visokoproračunski film. Toda ne snemati take filme pomeni uničenje ruskega filma."