Dolina miru Franceta Štiglica bo odprla retrospektivo enajstih slovenskih filmov v Los Angelesu. Foto:
Dolina miru Franceta Štiglica bo odprla retrospektivo enajstih slovenskih filmov v Los Angelesu. Foto:
Odgrobadogroba
Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča je eden od le treh filmov, nastalih po osamosvojitvi Slovenije, ki bodo prikazani ob osmih filmih starejše letnice. Foto: Filmski sklad
Igor Samobor
Film 9:06 Igorja Šterka, zmagovalec festivala slovenskega filma, je bil izbran tudi kot slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja, a je iz ožjega kroga nominirancev izpadel. Film je sicer požel številne pozitivne kritike tako v Sloveniji kot v tujini. Foto: Spletna stran filma

Nabor filmov za retrospektivo sta opravila selektorja Shannon Kelley (UCLA) in Vera Mijojlić s filmskega festivala South East European. Vanjo sta uvrstila zgolj tri filme, ki so nastali v zadnjih dvajsetih letih po osamosvojitvi Slovenije, in sicer dokumentarni film Američanke v režiji Hanne A. W. Slak (2005) ter celovečerca Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča (2005) in 9:06 Igorja Šterka (2009).
Retrospektivo v Los Angelesu bo 9. septembra uvedel film Dolina miru v režiji Franceta Štiglica (1956), poleg omenjenih pa bodo predvajali še filme Kekec (1951) režiserja Jožeta Galeta, Vesna (1953) Františka Čapa, Ples v dežju (1961) in Peščeni grad (1962) Boštjana Hladnika, Na papirnatih avionih (1967) Matjaža Klopčiča, Grajski biki (1967) Jožeta Pogačnika ter Splav meduze (1980) Karpa Godine.
Kelley je v izjavi za ameriške medije dejal: "Veseli nas, da lahko predstavimo izbrane zaklade iz bogate slovenske filmske zgodovine. Uspehi te filmske kulture niso dovolj poznani, čeprav ne zaostajajo za znanimi evropskimi in ameriškimi dosežki."
Američani o uporniški Sloveniji
Retrospektivo, ki so jo poimenovali "Slovenia Begs to Differ", oglašujejo kot izbor najbolj vplivnih, razkrivajočih in formalno fascinantnih slovenskih filmov od sredine 20. stoletja do danes, ki se bo začel z nagrajencem iz Cannesa Dolina miru, vključuje pa tudi talente vrhunske slovenske sodobne kinematografije.
Slovenijo na svoji spletni strani opisujejo kot od vseh nekdanjih jugoslovanskih republik najbolj dojemljivo za zahodne vplive in najbolj kozmopolitsko s pomembnim prispevkom k svetovni kinematografiji. Dodajajo, da je bila Slovenija vedno uporniška in je že kmalu prevpraševala učinke prostega trga na družbo, čeprav je te takoj po osamosvojitvi integrirala tudi sama.
... in subtilnem ter ekscentričnem slovenskem filmu
Slovenska kinematografija želi biti drugačna, raje kot polemične tableauxe, ki močno označujejo kinematografijo vzhodnega bloka, pa ponujajo lirične in boleče poetične zgodbe odprtega duha. Redkokdaj se zgodi, da tako introvertirani značaji in ekscentrične zgodbe posredujejo duh časa in nacionalni značaj s takšno subtilnostjo in natančnostjo, so še zapisali.
Slovenska filmska produkcija se bo med 9. in 26. septembrom predstavila v osrednji kinodvorani Filmskega in televizijskega arhiva losangeleškega UCLA-ja (University Of California Los Angeles), ki v svojih arhivih hrani okoli 250.000 filmov.
Slovenski filmi so v ZDA že gostovali. Prvi dve retrospektivi, nad katerima je bdel nekdanji filmski sklad, sta leta 2003 in 2008 potekali v New Yorku, so sporočili letošnji organizatorji s Slovenskega filmskega centra, ki so sodelovali pri pripravi retrospektive.