Georgette Lizette Withers se je leta 1917 rodila v (takrat še kolonialnem) Karačiju; vzdevek, ki se je je kasneje prijel tudi v poklicnem življenju, ji je nadela njena indijska varuška.

Najboljša hudobnica britanskega filma
Ko je bila deklica stara 12 let, se je cela družina preselila nazaj v Veliko Britanijo, kjer se je začela ukvarjati s plesom. Ko je dobila svojo prvo filmsko vlogo (statistke v filmu The Girl in the Crowd), je režiser Michael Powell po kratkem postopku odpustil eno od glavnih igralk in vlogo namenil Googie. V tridesetih in štiridesetih letih je nato nastopila v ducat filmov, med njimi gotovo najbolj izstopa Gospa, ki izginja, v katerem je pred kamero stopila ob Margaret Lockwood in Michaelu Redgraveu. Angleški tisk jo je takrat že razglašal za "najboljšo hudobnico britanskega filma".

Med njenimi ostalimi vlogami velja omeniti še It Always Rains On Sunday (1947), v katrem je pod okrilje vzela pobeglega morilca - igral ga je John McCallum. Poročila (to pa ne v filmu) sta se že naslednje leto in kasneje skupaj nastopila še v celi vrsti projektov. McCallum je umrl lani.

Withersova je v svoji karieri nastopila tudi v celi vrsti britanskih vojnih dram, leta 1950 pa je blestela v antologijskem primerku filma noir, Night and the City režiserja Julesa Dassina. Proti koncu desetletja se je preselila v Avstralijo ter s tem "razsvetlila naša življenja", kot je v objavi žalostne vesti poetično zapisal njen prijatelj in producent John Frost. Z njeno smrtjo - preminila je v petek - se je končala neka doba, je še dejal.

Leta 1996 je v filmu Shine z epizodno vlogico upodobila pisateljico, ki pripomore h karieri genijalnega pianista Davida Helfgotta, še pri 85 letih (torej leta 2002) pa si je na britanskem West Endu v postavitvi Wildove Pahljače gospe Windermere odrske deske delila s svojim možem in Vanesso Redgrave.