Prva ponuja dela Neonski pečati (Andrej Blatnik), Potomci samote (Simona Škrabec), Občutje časa v francoski srednjeveški in renesančni književnosti (Miha Pintarič), Retorika pripovedne umetnosti (Wayne C. Booth) in Prihajajoči bog (Manfred Frank).

O književnosti in samoti
Neonski pečati Andreja Blatnika so sestavljeni iz daljših besedil, v katerih avtor razmišlja o obstoju književnosti in knjig v času digitalizacije. Sprašuje se predvsem o tem, kako lahko obstaja književnost v obdobju, ko se blagovna znamka prodaja bolje kot vsebina literarnih del. V delu se Blatnik posveča tudi vlogi književnosti v širšem okviru kulturne industrije in založništva, del svojih misli pa posveti tudi enajstim severnoameriškim romanom in balkanski zbirki kratkih zgodb.

Prvenec v slovenskem jeziku je predstavila Simona Škrabec, ki je delo Potomci samote sprva izdala v katalonščini, nato pa ga sama prevedla še v slovenščino. V njem v štirih zgodbah analizira tragično občutenje življenja. Avtorica raziskuje razmerje med antično komedijo in tragedijo, vlogo potomcev kot tragičnih likov, spopada pa se tudi s samoto, ki označuje osebno tragedijo posameznika. Leta 2001 si je Škrabčeva za katalonsko različico dela prislužila nagrado Katalonske akademije znanosti in umetnosti za literarno teorijo Josep Carner.

Občutje časa v francoski srednjeveški in renesančni književnosti je delo Mihe Pinteriča, v njem pa se avtor sprehaja skozi francosko srednjeveško in renesančno književnost. Ob tem sledi tezi, da se s prehajanjem v prostoru izkušnja časa fragmentira in človek ob tem izgublja svoj jaz. Avtor kot primer te teze navaja že viteške romane, ki jim je sledila književnost tako srednjega veka kot tudi poznejših obdobij. Delo sta v slovenščino prevedli Pinteričevi študentki Saša Jerele in Nataša Varušak.

Obogatena zbirka Labirint
V zbirki Labirinti sta izšla prevoda del Wayna C. Bootha in Manfreda Franka. Booth se v Retoriki pripovedne umetnosti osredotoča predvsem na to, kako pisec z uporabo različnih retoričnih prvin učinkuje na bralca in njegova občutenja. V delu je razvil pojem nakazanega avtorja, ki se kaže kot pisateljska osebnost, ki jo čutimo med vrsticami, a ne ustreza resničnemu avtorju, saj se ta razvija skozi dela. V analizo je Booth vključil klasična dela evropskih in ameriških piscev, od antike do modernosti. Frank pa se v knjigi Prihajajoči bog ukvarja s tematiko v renesansi izgubljenega boga, ki se v romantiki ponovno vrne. Posveča se bogu, ki so ga v svojih pesmih obravnavali nemški romantični pesniki.

Kaj novega ponuja Modrijan?
Modrijan pa je poskrbel za izdaji Med resničnostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem, 1948-1958 (Mateja Režek) in Kočevska, pusta in prazna: Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev (Mitja Ferenc). Režkova v svojem delu, ki je nastalo kot doktorska disertacija, prikazuje politične spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji po sporu z Informbirojem, zaton reform sredi 50. letih in prve razpoke v partijskem sistemu v drugi polovici 20. stoletja. Posebno pozornost je avtorica posvetila odnosu takratne oblasti do Katoliške cerkve.

Tudi druga novost pri Modrijanu sloni na doktorski disertaciji, delo pa je po besedah mentorja Dušana Nečaka najobširnejše, najnatančnejše in najcelovitejše delo o problematiki Kočevske po odselitvi kočevskih Nemcev. Avtor je v njem obdelal obdobje med letoma 1941 in 1956, berljivo čtivo pa dopolnjujejo še fotografije, grafikoni in tabele, ki delo približa najširšemu bralstvu.