Po dveletnem restavratorskem delu na oltarju sv. Zena bodo tega 21. maja, na dan zavetnika mesta Verone sv. Zena, vrnili v srednjeveško cerkev, za katero je bilo delo v 15. stoletju naročeno.

Restavratorski poseg je bil po mnenju italijanskega ministrstva za kulturo potreben zaradi površinskih poškodb na slikah in slabega stanja lesenega okvirja. Tako stanje je nastalo tako zaradi naravnega procesa staranja umetnine kot neustreznih predhodnih restavratorskih posegov.

Oltar sv. Zena je Andrea Mantegna naslikal prav za baziliko, posvečeno sv. Zenu, in tam je tudi stal, dokler ga ni Napoleon odpeljal v pariški muzej Louvre. Pozneje je Francija oltar z osrednjimi oltarnimi slikami vrnila Veroni, obdržala pa tri slike s predele. Danes tako v Louvru še vedno najdemo prizor križanja, prizora vstajenja in Kristusa v vrtu Getsemani pa so leta 1806 poslali v Muzej lepih umetnosti v Toursu.

Marija z detetom in svetniki
V osrednjem pasu oltarja, ki meri 4,8 x 4,5 metra, si je Mantegna zamislil tri slike. V sredini je Marija na prestolu z detetom v naročju, na levi sliki jo spremljajo sv. Peter, sv. Pavel, sv. Zeno in Janez Evangelist, na desni pa svetniki sv. Benedikt, sv. Lovrenc, sv. Gregor ter Janez Krstnik.

Na slikah oltarja najdemo vrsto detajlov, ki skladno z renesančnim duhom obujajo antično estetiko; tak je na primer friz s putti v ozadju protagonistov, ki spominja na antične sarkofage. Zobu časa pa se je uspelo poleg slik zoperstaviti tudi lesenemu okvirju, ki si ga je prav tako zamislil Mantegna sam. Slike na predeli, ki so jih Francozi sneli leta 1797, danes v veronski baziliki nadomeščajo kopije.

Mantegna rojen prej, kot so domnevali
Restavratorji so prišli tudi do nekaterih novih podatkov, povezanih z umetnikovim rojstvom. Letnica, ki so jo odkrili na oltarju, pove, da se je renesančni mojster rodil nekaj let pred 1431, ki je do zdaj veljalo za leto njegovega rojstva.

Restavratorji so našli letnico 1443, po čemer sklepajo, da je delo nastalo več kot desetletje prej, kot je veljalo do zdaj (pod oltar so umetnostni zgodovinarji podpisovali čas med letoma 1457 in 1460). Če bi torej veljala doslej uveljavljena letnica rojstva, bi bil Mantegna ob slikanju oltarja sv. Zena star komaj 12 let, kar je za tako kakovostno delo prezgodaj. Letnica 1443 se na oltarju pojavi dvakrat. Eden izmed teh dveh zapisov je bil znan še pred zadnjo restavracijo, a so umetnostni zgodovinarji domnevali, da se nanaša na leto, ko je naročnik opat Gregorio Correr postal predstojnik benediktinskega samostana sv. Zena.

Strokovnjaki se tako strinjajo, da bo treba po vsej verjetnosti spremeniti letnico slikarjevega rojstva.

M. K.