Njen slikarski opus je raznolik tako po motiviki kot po likovni izvedbi. Portretirala je aristokrate, slikala tihožitja, alegorije, svetopisemske in zgodovinske prizore. V Rimu je blestela s caravaggievskim chiaroscurom, v mestu ob reki Arno je svetlobo in barvo obravnavala v toskanski maniri, v Neaplju pa je prevzela slogovne pristope španskih umetnikov.

Navdihovale so jo biblijske junakinje in vplivne ženske iz zgodovine, kot so Judita, Suzana, Dalila, Betsabeja, Sibila, Katarina Aleksandrijska, Kleopatra … Med številne njene mojstrovine sodita deli Judita obglavlja Holoferna in Estera pred Ahasverjem. Pozirala pa je tudi sama sebi in se upodobila enkrat pred platnom z moškim portretom (kot alegorija slikarstva), drugič z lutnjo.

Navduševala številne evropske kralje
Delala je za nečake papeža Urbana VIII. in italijanske plemiče, a njena slava je segla daleč po Evropi, saj je bil med kupci njenih slik tudi francoski kralj Ludvik XIII. in njegov minister kardinal Richelieu, angleški vladar Karel I. in njegov zaupnik vojvoda Buckinghamski, v Španiji pa kralj Filip IV.

Artemisia Gentileschi (1593-1654) je bila že v času življenja priznana in uveljavljena umetnica, saj je bila med drugim prva ženska, ki je bila včlanjena v znamenito florentinsko Accademio del Disegno. Rodila se je v Rimu, svojo prvo sliko pa naslikala leta 1610. Delovala je v Firencah, Pratu, Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 spet v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je tudi umrla.

Razstava v Rimu bo na ogled do 7. maja.