Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 92. letu starosti je umrl eden največjih likovnih umetnikov Latinske Amerike. Boterova umetnost je veljala za tehnično eno najbolj dovršenih zadnjih desetletij, njegove debelušne podobe s pridihom satire pa so bile priljubljene po celem svetu.
V sklopu programa Cela šiškarija so odstrli mural na nekdanji občinski enoti Šiška na Trgu prekomorskih brigad. Stensko poslikavo je ustvaril mednarodno priznani ulični umetnik Cibo. Tema poslikave je pretirana uporaba embalaže in zdrava hrana.
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki se odpira razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benétika. Pripovedovalec zgodb iz prepletenih drobcev resničnosti in intimnih spominskih zapisov kolažira kompleksne slike in skulpture.
Če govorimo o tradicionalnem in sodobnem, bi rekel, da zadnje odpre več možnosti. Moramo razumeti, da je sodobna umetnost zelo razširila izkušnjo in kako o njej razmišljamo, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama.
V nizozemskem muzeju Groninger so po treh letih dobili klic, da se je ukradena slika Vincenta van Gogha vendarle našla. Delo so pustili na pragu preiskovalca Arthurja Branda, zavita pa je bila z okrvavljeno prevleko za blazino in Ikeino modro vrečko.
Zdenka Badovinac je iz osebnih razlogov odstopila z mesta direktorice zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti MSU. Od 1. oktobra jo bo kot vršilka dolžnosti direktorice nasledila dolgoletna kustosinja muzeja Vesna Meštrić.
Ciril Horjak, eden najbolj prepoznavnih avtorjev slovenske karikature in stripovske umetnosti, je za časopis Večer narisal več kot 1800 risb, ki pogosto cinično prikazujejo sedanji čas. Na razstavi so opremljene s kratkim povzetkom konteksta.
Štiri barvite skulpture so delo umetnice Nairy Baghramian, katere dela trenutno odmevajo v New Yorku. Za široke niše je oblikovala štiri skulpture iz aluminija, ki so posvečene New Yorku in njenim prebivalcem. Na ogled bodo do maja 2024.
Umetnika Katja Bednarik Sudec in Dušan Fišer sta svoji likovni govorici prepletla v projektu Vmestnost: Med angeli in demoni, ki ga predstavljata v Galeriji ZDSLU.
Grafika Janeza Mateliča navdihujejo sredozemsko okolje, v katerem živi in ustvarja, duh po morju ter borovcih, bogato arhitekturno izročilo in slikovita krajina. Njegovo delo predstavljajo v Galeriji Lek.
V Parku izbrisanih pred Centrom Rog je nastal mural kolesarke, katerega avtorica je srbska umetnica Andrijana Danilović. Delo poskuša povezati preteklost prostora z njegovo prihodnostjo, poudarja pa tudi vlogo žensk v nekdanji tovarni koles – in nasploh.
Razstava Check-in, ki vrata odpira v Celju, osvetljuje situacije, v katerih se pojavljajo duševne stiske. Temo duševnega zdravja razume kot skupno težavo družbe in tako namesto samopomoči poudarja pomen povezovanja ter javne razprave o osebnih krizah.
Letos mineva 20 let od ustanovitve Galerije Photon v Ljubljani, ki je svoja vrata odprla oktobra 2003 z razstavo, na kateri je sodelovalo približno 30 najpomembnejših slovenskih fotografov. Galerija je deset let pozneje dobila še izpostavo na Dunaju.
Umetniki skozi svoja dela postavljajo vprašanja in tematizirajo sodobni čas, spomni kustosinja Zora Žbontar. In z objekti iz keramike ni nič drugače. Tudi to je lahko material kritike, medij, s katerim se ustvarjalec odziva na čas, v katerem živi.
V Mestni galeriji Ljubljana vrata odpira pregledna razstava Jurija Kalana. Izbor del je usmerjen v predstavitev slik, risb in "skulptoslik" oz. pastirskih rezbarij, kot jih avtor poimenuje.
V Miheličevi galeriji na Ptuju se na skupinski razstavi, naslovljeni Pošasti so ljudje, s svojimi predstavitvami srhljivosti, groze in splošne grotesknosti skozi umetniški pogled ustvarjanja predstavlja 15 sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic.
Razstava Umetnikov atelje – iz fotografskih arhivov španskega Zavoda za kulturno dediščino, ki je na ogled v Narodni galeriji, združuje 90 fotografij, ki v obdobju od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja odpirajo vrata v ateljeje španskih umetnikov.
Spominska razstava v Guncljah prikazuje delo akademskega slikarja Janeza Bernika, prejemnika Prešernove nagrade in enega prvih slovenskih informelistov ter soustvarjalcev letrizma. Bernik je bil eden tistih umetnikov, ki je v svojih risbah videl pesem.
Konferenčni in galerijski program letošnje Ars Electronice bogati tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in Projekt Atol. Pripravili so tudi osrednjo tematsko razstavo, ki omogoča vpogled v nova razumevanja o okolju in planetu.
V vrtu Muslimanskega kulturnega centra so odprli fotografsko razstava Čebela – ambasadorka čistega okolja fotografa Žige Živulovića.
Neveljaven email naslov
