Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda so bila pozna 60. leta tista, v katerih je telo postalo eden najradikalnejših medijev za izražanje političnega in družbenega upora, a v resnici je imelo pomembno vlogo v tem boju v umetnosti že prej in ga tudi ohranilo vse do danes.
"Vizualna umetnost in njen jezik izražanja sta večna. Obstajala bosta kljub vsem možnim preobrazbam in mutacijam s pomočjo novih tehnologij, dokler bo na svetu človek," ob mednarodni likovni koloniji v Križankah razmišlja selektor Tomo Vran.
Ena od osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti je nastala v spomin na slikarja Jožeta Tisnikarja in se s pomočjo drugih ustvarjalcev nenehno dopolnjuje in širi.
Delo akademskega kiparja in enega od pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Cirila Cesarja nas spremlja bolj, kot se nemara zavedamo. V Velenju med starejšimi tako rekoč vsakdo pozna hišo, kjer stanuje neki poseben someščan.
Neja Tomšič je dve leti spremljala prenovo jadrnice, ki je bila v lasti Pie in Pina Mlakar. Jadrnica Galeb je lahko marsikaj – prostor, ki nadaljuje duh plesalcev, pa tudi izhodišče za premislek o industrijski dediščini Furlanije - Julijske krajine.
Najmanjša znana portreta Rembrandta van Rijna sta za 11 milijonov funtov zamenjala lastnika. Gre za portret zakoncev oz. slikarjevih prijateljev iz njegovega rojstnega kralja. To sta tudi zadnja Rembrandtova portreta v zasebnih rokah.
Luka Uršič se v MMC Kibli predstavlja z novimi platni in svetlobnimi risbami, na katerih se posveča tistemu, kar ga žene od nekdaj – iskanju meje med tem, kar vidimo, in tem, kar slutimo, povedano drugače: iskanjem uvida, ki ga naša čutila ne omogočajo.
Razstava Nevidna roka, ki danes odpira vrata v Umetnostni galeriji Maribor, je bila zasnovana v duhu "tehnooptimizma": tehnologija je – kakor čopič – orodje v rokah umetnika, ki z njo usmerja nevidne silnice umetnostnega sistema.
V Buckinghamski palači bodo novembra na ogled postavili slike z dvora zloglasnega angleškega kralja Henrika VIII. V ospredju bodo dela slikarja Hansa Holbeina ml., ki je ovekovečil Henrika VIII., njegovih šest žena in druge pomembne akterje tudorske dobe.
V Začaranem krogu, kot sta svojo tretjo skupno prezentacijo naslovila Živa Drvarič in Gašper Kunšič, se oba ukvarjata z reinterpretacijo – umetnica se poigrava s funkcijo uporabnih predmetov, Kunšič pa odpira pot do drugačnega branja znanih napevov.
Na Ptuju se z odprtji razstav in džezovskim koncertom začenja uvodni vikend 21. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Ta v najstarejše mesto privabi raznoliko produkcijo domačih in tujih umetnikov; njihova dela bodo razstavljena do 10. septembra.
V okviru projekta Evropske unije Remix Comix med 1. in 15. julijem v Pragi poteka 14-dnevni rezidenčni program v organizaciji češkega festivala Lustr, ki se ga udeležuje tudi slovenska večmedijska umetnica Neža Jurman - Nez Pez.
Borut Peterlin bo v mariborski Fotogaleriji Stolp predstavil razstavo Nova zemlja/Tišina. Gre za dela, ki so nastala med letoma 2020 in 2022 in v katerih je stkal konceptualne in estetizirane avtoportretne akte, postavljene v intimo Kočevskega gozda.
V MSUM-u odpirajo razstavo, naslovljeno O čem sanjajo krokodili?, na kateri so predstavljeni likovna dela, instalacije, filmi in zvočna umetniška dela umetnikov iz Indonezije, njene province Zahodne Papue, Čila, Nizozemske in Bližnjega vzhoda.
Nedavno umrli Silvio Berlusconi je bil tudi navdušen zbiralec umetnin. Imel je toliko umetnin, da jih je moral shraniti v 3200 kvadratnih metrov velikem skladišču. Za zdaj še ni znano, kaj bo z njimi, med drugim obstaja ideja o ustanovitvi muzeja.
Dan pred začetkom 64. Jazz festivala Ljubljana v Mali galeriji Cankarjevega doma odpirajo fotografsko razstavo Nike Hölcl Praper, ki skozi serijo črno-belih fotografij popelje v čustveno zaodrje glasbenega ustvarjalca Zlatka Kaučiča.
V Cortoni, zgodovinskem mestu italijanske Toskane, so odprli veličastno razstavo, s katero se ob 500. obletnici smrti poklanjajo slikarskemu mojstru Luci Signorelliju.
Maria Callas je med letoma 1947 in 1949 delovala v Veroni, ta čas pa velja za eno ključnih obdobij grške operne dive, rojene leta 1923 v New Yorku. V italijanskem mestu se ji ob stoletnici rojstva poklanjajo z razstavo, ki bo na ogled do 30. avgusta.
"Nadežda je moški, a vsi mi ženske," je o Nadeždi Petrović ob neki priliki izjavil Ferdo Vesel in s tem slikarski kolegici priznal pogum, ki ga veliko slikarjev ni premoglo.
Avgusta bo minilo 50 let od smrti Staneta Kregarja, čigar delo v Galeriji Družina predstavljajo s 24 slikami, ki popeljejo po vseh fazah slikarjevega opusa.
Neveljaven email naslov
