Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Nova doba, na kateri so tri umetnice in umetniška skupina iz Slovenije v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pred dvema letoma razmišljale o odnosu med človekom in naravo, je zdaj na ogled še v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu.
Na stropu ovalnega stopnišča Gruberjeve palače je znova zasijala baročna poslikava svoj čas enega bolj cenjenih slikarjev avstrijskih dežel Kremser-Schmidta iz leta 1775, ki jo je bilo celo sodobnikom dano videti le 11 let.
Tri okoljske aktivistke iz skupine Just Stop Oil (Stop nafti) so bile v soboto na londonskem sodišču. Obtožili so jih kaznivega dejanja, povzročanja škode na protestih. Dve sta zalučali vsebino pločevinke z juho v sliko Sončnice Vincenta van Gogha.
Na pročelje Narodnega muzeja Slovenije so vrnili kopiji prvotnih kipov, ki sta nekoč krasila fasado stavbe. Še dva kipa bosta na fasado umeščena predvidoma leta 2023.
Okoljski aktivistki iz skupine Just Stop Oil (Stop nafti) sta v Narodni galeriji v Londonu v Sončnice, eno najslavnejših van Goghovih platen, zalučali vsebino pločevinke z juho in se nato še prilepili na galerijsko steno pod popackano sliko.
V Fotografskem muzeju Maribor danes svoje gostovanje začenja mednarodna skupinska razstava Uteha spomina ꟷ Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.
Doslej je bilo poznanih le sedem slik iz serije Dim nad strehami, ki jo je v letih 1911 in 1912 naslikal Fernand Léger. Osma je bila več kot stoletje skrita na hrbtni strani drugega platna, zdaj pa jo je odkrila nizozemska restavratorska ekipa.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi danes odpirajo razstavo Vuka Ćosića Nacija - Kultura, v kateri umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem portalu Mat'kurja.
“Nisem borbena in ne morem razlagati, da imam slikarstva več vrst, tudi kiparstva več vrst, in grafiko, poleg tega delam poskuse in novosti,” je leta 1945 v svoj dnevnik pisala Elda Piščanec.
Če so prej nekateri Michelangelovi kipi v firenški Galleria dell'Accademia delovali prej bež kot beli, jih nova postavitev postavlja v bolj verodostojno luč. V galeriji so prenovili svetlobno osvetlitev, očistil okno nad Davidom in preuredili gliptoteko.
V prostoru Osmo/za predstavljajo projekt z naslovom Katera je tvoja resnica: Točka preloma, skozi katerega Sara Bezovšek in Dorijan Šiško "raziskujeta ideje in poteze sodobne postinternetne družbe ter logiko videoiger".
Fotografinja Tanja Verlak se na razstavi Via Fotografia v Atriju ZRC-ja predstavlja s fotografsko serijo Polnoč v Mumbaju, ki je nastala med letoma 2012 in 2019 v sklopu njenega doktorskega študija na Royal Collegeu of Art v Londonu.
Niz razstav sodobne umetnosti Documenta v Kasslu, ki je bil že pred začetkom deležen obtožb o antisemitizmu, bo predmet znanstvene raziskave. Obtožbe so sprva letele na indonezijski kuratorski kolektiv, nato pa tudi na nekatere povabljene umetnike.
Umetnica Satya Pene je svojo razstavo Beleženje zasnovala prav za prostor Galerije Pogled, pri čemer se mu je skušala kar najbolj približati, mu prisluhniti in ga razumeti.
Janez Bogataj je v zgodovino slovenske fotografije vpisan kot dokument družbenopolitično turbulentnih osemdesetih let. Njegova nova razstava je nostalgičen sprehod med v hipu prepoznavnimi obrazi tako alternativne kot etablirane kulturne scene.
Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v povezavi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila.
Oče, slika belorusko-francoskega slikarja Marca Chagalla je bila med 15 deli, ki so jih ukradli nacisti in jih je Francija letos po mnogo letih vrnila dedičem oškodovanih družin. Njeni zakoniti lastniki jo bodo naslednji mesec poslali na dražbo.
Kot se je zgodilo že večkrat v zadnjem obdobju, so se podnebni aktivisti znova odločili, da za svojo akcijo uporabijo slavno umetnino v javnem prostoru. Dvojica aktivistov si je namreč v Avstraliji prilepila roki na zaščitno steklo slike Pabla Picassa.
Po padcu Berlinskega zidu je modernistična stavba v Potsdamu, v kateri je do tedaj delovala restavracija Minsk, začela propadati. Desetletja pozneje so v njej uredili umetnostni muzej in kavarno, ki sta ohranila ime tega nekdaj priljubljenega shajališča.
Novi, eksperimentalni program diskurzivno-razstavnih dogodkov, ki so ga v Društvu umetnikov naslovili 'Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni.', si prizadeva, da bi pogledali onkraj očitnega, a da hkrati tega očitnega ne bi izpustili.
Neveljaven email naslov
