Tam sta delovala dva pionirja severne renesanse – Hans Holbein starejši in Hans Burgkmair, ki ju skupaj z Albrechtom Dürerjem predstavljajo v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju.

Umetnikom je posvečena spomladanska razstava v Umetnostnozgodovinskem muzeju, ki se že sam po sebi ponaša z izjemno zbirko severne renesanse, v sodelovanju z muzejem Städel v Frankfurtu (kjer je bila razstava že na ogled) in ob pomoči številnih zbirk iz Evrope in ZDA, pa so skupaj zbrali več kot 160 slik, kipov in drugih del tega obdobja.

V središču razstave so trije omenjeni umetniki kot eni ključnih akterjev tedanjega umetnostnega prizorišča. To je bil čas, ko so umetniki dobivali ugledno mesto na družbeni lestvici. Razstava predstavlja delovanje umetnikov in zgodbo o mestu, ki je postalo predvsem pod okriljem premožne družine Fugger na začetku 16. stoletja eno od ključnih zibelk severne renesanse.

Na začetku 16. stoletja je na Augsburg italijanska umetnost vplivala bolj kot na katero koli drugo metropolo severno od Alp, so v muzeju zapisali ob razstavi. To prepričljivo dokazujeta najpomembnejša augsburška slikarja tega obdobja – Hans Holbein starejši (okoli 1464–1524) in Hans Burgkmair (1473–1531), ob katerega so na razstavi postavili še dela velikega Albrechta Dürerja (1471–1528), v Nürnbergu rojenega slikarja in grafika, ki je od leta 1512 ustvarjal predvsem za Maksimilijana I. Poleg njihovih del so razstavljene tudi stvaritve drugih nemških, italijanskih in nizozemskih mojstrov, med durgim Hansa Holbeina mlajšega (1497/98–1543), ki je prav tako izviral iz Augsburga.

O umetnosti in družbi tistega časa
Razstava ni toliko vizualni potop v prelomno obdobje likovnega ustvarjanja severno od Alp, ampak zastavljena predvsem kot faktografsko bogat in poveden potep v Augsburg tistega časa, v opuse omenjenih umetnikov, pa tudi v družbo, v kateri so ustvarjali.

Razvoju Augsburga so med drugim botrovale ugodna lega mesta in tesne vezi med cesarjem Maksimilijanom I. in augsburškimi bankirskimi družinami, zlasti Fuggerji, ki so svoje premoženje povečevali tudi na račun zadolženosti cesarjev Maksimilijana I. in Karla V. Ker vladarja nista mogla odplačati dolgov, so v roke augsburške družine prišli številni rudniki ter pravice do pobiranja carin (mimogrede med strankami družine Fugger je bil tudi papež).

Slikarska družina
Najstarejši v omenjeni slikarski trojici je Hans Holbein starejši, najstarejši član slavne slikarske družine, v kateri so bili dejavni še njegov brat Sigmund ter sinova Ambrosius in Hans Holbein mlajši (zadnji se je proslavil kot izvrsten portretist, med drugim žena Henrika VIII.). Opus Hansa Holbeina starejšega vključuje številna oltarna dela, a tudi risbe – njegov risarski opus je poleg Dürerjevega med bolj obsežnimi na tem območju.

Na eni strani vplivi iz Nizozemske, na drugi iz Italije
Dobro desetletje mlajši Hans Burgkmair starejši se je verjetno zelo zgodaj začel učiti pri očetu. Prijateljstvo s humanistom Konradom Peutingerjem mu je prineslo številna naročila pri cesarju. Strastno je študiral italijansko renesanso, kot inovator na področju grafike pa je v Augsburgu postal eden od bolj iskanih umetnikov svojega časa. Hans Holbein in Hans Burgkmair sta bila ena od vodilnih umetnikov v mestu, oba pa ustvarjala v precej drugačni maniri.

Burgkmair je pod vplivom italijanskih mojstrov zelo zgodaj v svoje delo vključeval renesančne zamisli in pozneje navdih našel v toplem koloritu beneškega slikarstva. Holbein se je orientiral proti nizozemskim mojstrom in sprva kazal še poznogotske elemente, šele proti koncu kariere pa v svoje slikarstvo dopustil vstop italijanskih renesančnih vplivov.

Dürer ne potrebuje posebne predstavitve. Sin zlatarja se je najprej učil pri očetu in pri Wolgemutu. Med letoma 1512 in 1519 je služboval pri cesarju Maksimiljanu I., leta 1520 pa se je odpravil na enoletno potovanje po Nizozemskem. Bil je izjemen risar in oster opazovalec, obdarjen z bogato domišljijo. Največji domet je dosegel v lesorezih in bakrorezih s sakralno in občečloveško vsebino. Na njegovih potovanjih so nastale skice krajin, v tehniki akvarela pa je upodabljal tudi detajlirane motive iz rastlinskega in živalskega sveta.

Razstava na Dunaju predstavi preobrate v umetnosti okoli leta 1500 na tem koncu Evrope ter vlogo, ki jo je pri tem imelo cesarsko in trgovsko mesto Augsburg kot središče severne renesanse. V Frankfurtu je bila postavitev na ogled pod naslovom Holbein in severna renesansa. Na Dunaju jo lahko ujamete do 30. junija.