Svet in predvsem Evropa sta se na prelomu v 20. stoletje vrtela v obdobju hitrega napredka, novih odkritij, sprememb v miselnosti in predvsem bojev za novo razdelitev ozemelj. Svetovne kolonije so bile porazdeljene, delitev so vodili Angleži, Francozi in Rusi. Nemčija je iskala svoje vplivno področje, Avstro-Ogrska se je kljub notranjim trenjem in prerivanju med njenimi narodi namenila osvajati še balkansko področje. Nastala je Italija, ki je iskala svoj prostor pod soncem.

Hiter razvoj je zahteval nove in nove surovine, najmočnejše države pa so iskale njihova nahajališča. Razpadlo je Otomansko cesarstvo in Balkan je znova postal nemiren. Vzpostavijo se vojaške povezave – na eni strani osrednje sile Avstrije, Nemčije in Italije, na drugi strani antantne sile Anglije, Francije in nato Rusije. Vsi samo čakajo, ali bodo svoje moči pomerili tudi na bojiščih.

Obisk prestolonaslednika na Vidov dan
Pridejo prvi poletni dnevi v juniju 1914. V Avstro-Ogrski izpeljejo vojaške manevre, tokrat v Bosni. Ogledati si jih je nameraval tudi avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Dan zatem bi na povabilo deželnega upravitelja obiskal še Sarajevo. Ker se je vse to dogajalo okoli datuma 28. junij, ki je srbski nacionalni praznik in spomin na usodno bitko, po kateri so za stoletja prišli pod otomansko nadvlado, je Franc Ferdinand dobil svarila, da mu lahko preti nevarnost. Strah, da si hoče Avstro-Ogrska pokoriti še Srbijo, utrujeno od nedavnih balkanskih vojn in notranjih nesoglasij, je bil namreč močan.

A nadvojvoda Franc Ferdinand je svarila spregledal in odgovarjal, češ kaj si bodo o njem mislili vojaki, če bi se potuhnil. Vidov dan je bil sončen. Prestolonaslednik se je v odprtem avtomobilu z ženo Zofijo in spremstvom vozil po mestu. Pričakala pa ga ni le navdušena množica, temveč tudi člani tajne organizacije Mlada Bosna, oboroženi z bombami in z načrtom, da ga ubijejo. Po njihovem mnenju je namreč predstavljal glavnega zagovornika nemške prevlade na Balkanu.

Prvi poskus napada z bombo se ponesreči
Prvi, ki je poskusil izvesti morilski načrt, je bil 21-letni Nedeljko Čabrinović iz Trebinja, ki je proti avtomobilu vrgel bombo. Franc Ferdinand jo je z roko odbil od sebe, tako da je zadela avtomobil, vozeč za njegovim, in poškodovala del spremstva ter nekaj ljudi, ki so stali ob poti. Nihče ni bil smrtno ranjen. Atentator Čabrinović je želel pobegniti in skočiti v reko Miljacko, a so se ljudje pognali za njim in ga zadržali.

Kljub poskusu atentata se je prestolonaslednik odločil nadaljevati po programu. Ko ga je sprejel župan Sarajeva, mu je pretreseni prestolonaslednik zabrusil: "Prišel sem k vam v goste in pričakoval sem prijazen sprejem, namesto tega pa name mečejo bombe."

Napačna pot pripelje pred Gavrila Principa
Čeprav so ga svetovalci in žena poskušali prepričati, naj nadaljevanje obiska odpove, je Franc Ferdinand ostal neomajen. General Oscar Potiorek, ki je skrbel za varnost, je spremenil načrt vožnje, tako da bi se izognili središču mesta. A voznik avtomobila se je zmotil in zapeljal po prvotni poti. General ga je opozoril, voznik je začel obračati, takrat pa je pristopil mlad moški v plašču.

Izkoristil je zmedo in potegnil pištolo. Zaslišal se je strel. Prestolonaslednik je bil ustreljen iz neposredne bližine. Atentator je meril še v Potiorka, ki je bil v očeh srbskih nacionalistov podaljšana roka monarhije, a je zadel vojvodinjo Zofijo. Franc Ferdinand se je obrnil k njej in ji zašepetal: "Zofija, ne umri, živeti moraš za najine otroke!" Na Dunaju sta namreč pustila tri mladoletne otroke, vojvodinja pa je bila še na začetku nosečnosti.

Oba sta kmalu podlegla smrtnim poškodbam. Njun atentator je bil 19-letni dijak Gavrilo Princip, Srb iz Grahovega v Bosni. Čeprav je na zaslišanju povedal, da je izpolnil svoje lastno videnje in hotel z atentatom prekiniti želje Avstrijcev in Nemcev po Balkanu, je dvojna monarhija hitro sklepala, da za dogodkom stoji tudi srbska vlada. To je bila iskra, ki je sprožila razvoj usodnih dogodkov v prenapetem svetovnem ozračju. Sledila je vojna, kakšne svet do takrat še ni doživel. Usodno se je zavrtel tok zgodovine.

Ana Svenšek

Na časovnem traku si oglejte, kako so si sledili dogodki dveh mesecev, ki so pripeljali do spopada 28 držav takratnega sveta.

Vabljeni k ogledu dokumentarne oddaje Ozadja prestolonaslednikove smrti, ki odkriva nekatere neznane podrobnosti dogajanja v tistih prelomnih časih.