Hardingova je postala razvpita, ko je šestega januarja leta 1994 med treningom na ameriškem državnem prvenstvu sodelovala v napadu na najhujšo tekmico Nancy Kerrigan.

Tonyin nekdanji mož Jeff Gillooly je namreč najel Shana Stanta, da je Kerriganovo močno udaril po kolenu, zaradi česar je morala udeležbo na tekomvanju odpovedati, Hardingova pa je posledično tam zmagala.

Ko je Hardingova priznala, da je sodelovala v zaroti, je ameriški olimpijski komite začel postopek za njeno odstranitev iz ameriške reprezentance za olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju, ker pa je drsalka zagrozila s tožbo, je v ekipi vseeno ostala. Na igrah je osvojila osmo mesto, Kerriganova pa se je morala zadovoljiti s srebno medaljo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 597 pr. n. št. so Babilonci zavzeli Jeruzalem.

Leta 37 je umrl drugi rimski cesar, Avgustov posvojeni sin Tiberij. Njegova smrt je ovita v skrivnost.

Leta 455 je umrl rimski cesar Valentinijan III.

Leta 1190 so križarji začeli pobijati Jude iz Yorka.

Leta 1521 je Ferdinand Magellan s svojo odpravo na poti okoli sveta pristal na Filipinih, kjer so ga čez dober mesec ubili domačini.

Leta 1736 je umrl italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi.

Leta 1750 se je rodila nemška astronomka Karoline Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic.

Leta 1751 se je rodil četrti predsednik ZDA James Madison.

Leta 1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros. Pod Rubensovim vplivom je slikal razgibane slike z močno barvno pestrostjo, sicer pa je ostal zvest klasicizmu. V svojih deli je poveličeval francosko cesarstvo in Napoleonova dejanja. 25. junija 1835 je naredil samomor.

Leta 1774 se je rodil angleški raziskovalec avstralskih obal kapitan Matthew Flinders.

Leta 1789 se je rodil nemški fizik in matematik Georg Ohm, po katerem je dobila ime enota za merjenje upora električnega toka. Razvil je teorijo višjih harmonskih nihanj, znan pa je tudi po Ohmovem zakonu.

Leta 1792 so ustrelili švedskega kralja Gustava III. Kralj je zaradi posledic zastrupitve umrl 29. marca.

Leta 1802 je bila ustanovljena ameriška vojaška akademija West Point.

Leta 1815 se je princ Willem iz vladarske hiše Orange-Nassau razglasil za kralja Združenega kraljestva Nizozemske in z ustavo postal prvi kralj te države.

Leta 1818 so španske enote premagale čilsko vojsko v bitki pri Cancha Rayadi.

Leta 1829 se je rodil francoski pisatelj in Nobelov nagrajenec René Francois Armand Sully-Prudhomme.

Leta 1856 se je rodil Napoleon Eugene Louis John Joseph, imenovan tudi Napoleon IV., edini potomec francoskega cesarja Napoleona III.

Leta 1867 je Joseph Lister prvi izdal članek o razkuževanju pri operacijah.

Leta 1868 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Maksimovič Peškov, bolj znan kot Maksim Gorki.

Leta 1882 se je rodil eden najpomembnejših madžarskih skladateljev Zoltan Kodaly. Med njegovimi najbolj znanimi deli so simfonija Pomladni večer, Concerto in Palmus Hungaricus.

Leta 1900 je sir Arthur Evans kupil zemljo okoli razvalin Knososa, največjega kretskega arheološkega najdišča iz bronaste dobe.

Leta 1911 se je na Bavarskem rodil nemški zdravnik Josef Mengele, poimenovan tudi Angel smrti. Bil je nacistični zdravnik v koncentracijskem taborišču v Auschwitz, kjer je nadzoroval delovanje plinskih celic in izvajal grozljive poskuse na ljudeh. Posebej se je navduševal nad poskusi na dvojčkih, ki jih je razporejal v posebne barake.

Leta 1912 je Lawrence Oates, član Scottove odprave na Južni tečaj, zapustil šotor in se bolan odpravil v sneg. Preden je šotor zapustil, je dejal: “Ven grem in me morda ne bo tako kmalu nazaj.” Vrnil se ni nikoli več.

Leta 1912 se je rodila nekdanja prva dama ZDA Pat Nixon.

Leta 1914 je Henriette Caillaux, žena francoskega ministra Josepha Caillauxa, streljala na urednika časnika Le Figaro, Gastona Calmeta.

Leta 1914 je umrl švicarski politik in Nobelov nagrajenec za mir Charles Albert Gobat.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Frederick Reines.

Leta 1924 je svobodno pristanišče Reka uradno anektiral Mussolini oziroma pripadniki njegovega režima.

Leta 1925 se je rodil mehiški kemik in soizumitelj kontracepcijske tabletke Luis E. Miramontes.

Leta 1926 je Robert Hutchins Goddard v Auburnu, ameriška zvezna država Massachusetts, izstrelil prvo raketo na tekoče gorivo.

Leta 1930 je umrl španski diktator Miguel Primo de Rivera.

Leta 1935 je umrl škotski fizik in psiholog, dobitnik Nobelove nagrade, John James Richard Macleod.

Leta 1935 je Adolf Hitler v Nemčiji ukazal ponovno oboroževanje, kar je bila jasna kršitev mirovnih pogojev pogodbe iz Versaillesa.

Leta 1939 sta se poročila egiptovska princesa Favzia in iranski šah Mohammad Reza Pahlavi.

Leta 1939 se je rodil nekdanji argentinski nogometaš in sloviti trener Carlos Bilardo. V igralski karieri je bil na vrhuncu med letoma 1967 in 1970, ko je z Estudiantesom de la Plato trikrat osvojil Pokal Libertadores (južnoameriška Liga prvakov). Leta 1968 je ekipa iz Buenos Airesa v finalu medcelinskega pokala presenetljivo premagala Manchester United. Na legendarnem stadionu La Bombonera je bilo 1:0, na Old Traffordu pa 1:1. V sedemdesetih letih je bil trener Estudiantesa.

Leta 1940 se je v Parmi rodil italijanski filmski režiser Bernardo Bertolucci. Proslavil se je s številnimi filmi – Pred revolucijo iz leta 1964, Konformist, Zadnji tango v Parizu je posnel leta 1972, Dvajseto stoletje, Luna. Leta 1987 je posnel film Zadnji kitajski cesar, tu sta še Čaj v Sahari in Mali Buda.

Leta 1940 je umrla švedska pisateljica Selma Ottilia Lovisa Lagerlöf. Leta 1909 je kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado. Rodila se je leta 1858. Najpomembnejši vir njenega ustvarjanja so bile pokrajinske pravljice in pripovedke. Obisk v Jeruzalemu jo je spodbudil, da je napisala roman Jeruzalem. Proslavila pa se je še z deli Zgodba o blaznem Gunnarju, Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona. V slovenščino je prevedin še več njenih del, med drugim Klara Gulleborg, Gösta Berling in Dekle z Močevja.

Leta 1941 se je rodil vojaški diktator Slonokoščene obale Robert Guei.

Leta 1994 je umetnostna drsalka Tonya Harding priznala, da je sodelovala v zaroti, s katero so želeli prekriti dokaze o napadu na Nancy Kerrigan. Ko je Hardingova priznala, da je sodelovala v zaroti, je ameriški olimpijski komite začel postopek za njeno odstranitev iz ameriške reprezentance za olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju, ker pa je drsalka zagrozila s tožbo, je v ekipi vseeno ostala. Na igrah je osvojila osmo mesto, Kerriganova pa se je morala zadovoljiti s srebno medaljo.

Leta 1945 se je končala bitka na Iwo Jimi. Nekaj japonskih vojakov se ni predalo in se je še naprej spopadalo z ameriškimi vojaki.

Leta 1945 so britanski bombniki v 20 minutah uničili 90 odstotkov nemškega mesta Würzburg. Umrlo je okoli pet tisoč ljudi.

Leta 1959 se je rodil norveški premier Jens Stoltenberg.

Leta 1962 je letalo Flying Tiger Line Super Constellation izginilo na zahodnem Pacifiku. 107 ljudi je ostalo pogrešanih.

Leta 1963 je na Baliju izbruhnil Mount Agung. Umrlo je okoli 11 tisoč ljudi.

Leta 1968 so v pokolu v vasi My Lai ameriški vojaki pobili med 350 in 500 vietnamskih otrok, žensk in moških.

Leta 1968 je umrl italijanski skladatelj Mario Castelnuovo-Tedesco.

Leta 1969 je kmalu po vzletu iz Maracaiba v Venezueli strmoglavilo letalo DC-9. Umrlo je 155 ljudi.

Leta 1976 je odstopil angleški premier Harold Wilson.

Leta 1978 so italijanske Rdeče brigade ugrabile politika in nekdanjega premierja Italije Alda Mora in ob tem pobile pet članov njegove straže. Po 55 dneh neuspelih zahtev so pripadniki rdečih brigad voditelja krščanskih demokratov in zmernega socialista usmrtili, njegovo telo pa odvrgli na neki ulici v Rimu.

Leta 1978 se je supertanker Amoco Cadiz tri milje od Britanije prelomil na dva dela, potem ko je nasedel na Portsall Rocks. Iz tankerja je iztekla ogromna količina nafte, to razlitje pa velja za peto največje razlitje surove nafte v zgodovini.

Leta 1983 so v Nemčiji zrušili radijski stolp Ismaning, zadnji stolp te vrste, narejen iz lesa.

Leta 1984 so vodjo enote Centralne obveščevalne agencije (CIA) v Bejrutu Williama Buckleyja ugrabili islamski fundamentalisti. Kasneje je Buckley v ujetništvu umrl.

Leta 1985 so v Bejrutu zajeli novinarja Associated Pressa (AP) Terryja Andersona. Na prostost so ga izpustili 4. decembra 1991. Terry je bil zadnji ameriški ujetnik, ki so ga Libanonci zadrževali, poleg tega je bil on tudi najdlje v njihovem ujetništvu.

Leta 1988 je v napadu s kemičnim orožjem in strupenimi plini v iraškem mestu Halabdža umrlo okoli 7.000 ljudi, večinoma Kurdov.

Leta 1993 je v snežnem metežu na Vzhodni obali ZDA umrlo 184 ljudi.

Leta 1997 so rokometaši Celja Pivovarne Laško v prvem polfinalnem srečanju pokala državnih prvakov doma izgubili z Barcelono s 24:29.

Začetek srečanja v nabito polnem Golovcu je bil povsem v znamenju Celjanov, ki so po zaslugi treh zadetkov Rastka Stefanoviča povedli s 3:1. Barcelona je strnila vrste in izenačila na 4:4, nato pa je bil izid v prvem polčasu še šestkrat izenačen. Gostje so bili zlasti nevarni v protinapadih. Masip, Antonio Ortega in Andrej Šepkin so kot za šalo polnili mrežo vratarja Dejana Periča, tako da so Katalonci na odmor odšli s tremi zadetki prednosti (11:14).

V nadaljevanju se razmerje moči na parketu ni bistveno spremenilo. Španci so bili še naprej gospodarji na igrišču in prednost so po desetih minutah povišali na pet zadetkov (20:15). Celjani so bili zlasti ranljivi iz protinapadov, iz katerih je Barcelona dosegla skoraj polovico vseh zadetkov. Ta tekma je bila za Celjane usodna, saj so povratno tekmo v Barceloni dobili s 26:22, a to ni bilo dovolj za uvrstitev v finale. Pri gostiteljih je dal Uroš Šerbec 6 zadetkov, Rastko Stefanovič pa 5, pri Kataloncih sta Šepkin in Masip dosegla po 6 golov, Ortega 5.

Leta 1994 je umetnostna drsalka Tonya Harding priznala, da je sodelovala v zaroti, s katero so želeli prekriti dokaze o napadu na Nancy Kerrigan.

Leta 1997 je umrla slovenska pisateljica, pesnica in gledališka igralka Berta Bojetu-Boeta.

Leta 1998 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Derek Harold Richard Barton.

Leta 1998 se je papež Janez Pavel II. opravičil za nedelovanje kristjanov, med drugim tudi duhovnikov, v drugi svetovni vojni, posebej še v holokavstvu.

Leta 2000 je Thomas Hörl na prvem treningu pred finalom svetovnega pokala v smučarskih poletih na velikanki v Planici dosegel nov svetovni rekord. 18-letni Avstrijec je v drugi seriji skočil 224,5 metra.

Leta 2001 je bil ta dan edini dan med letoma 1993 in 2002, ko nihče v Veliki Britaniji ni storil samomora.

Leta 2003 je umrl major Ronald Ferguson, oče Sarah, vojvodinje Yorške.

Leta 2003 je Mozambičanka Maria de Lourdes Mutola (1:58,94) ubranila naslov svetovne dvoranske prvakinje v teku na 800 metrov v Birminghamu. Drugo mesto je pripadlo Avstrijki Stephanie Graf, tretja pa je bila Španka Maite Martinez. Slovenska atletinja Jolanda Čeplak je s časom 1:59,54 osvojila četrto mesto.

Leta 2005 so se Izraelci umaknili iz Jeriha in ga predali palestinskim oblastem.

Leta 2008 je umrl kanadski pevec Daniel MacMaster (Bonham). Rodil se je leta 1968.