Bruselj je v sodelovanju z WHO začel dva projekta za krepitev zdravstvene varnosti in pripravljenosti na resne čezmejne zdravstvene grožnje, podobne pandemiji Covid. Evropski poslanci so sprejeli svoje predloge za prenovo farmacevtske direktive EU, da bi spodbudili inovacije in povečali zanesljivost oskrbe, dostopnost in cenovno dostopnost zdravil.
Sprejema se tudi nova farmacevtska zakonodaja na ravni EU, ki ima kot enega izmed glavnih ciljev zagotovitev nemotene preskrbe z zdravili.
Dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. iz Združenja kliničnih farmacevtov Slovenije, je odgovorila na vprašanje, kaj nas je naučila pandemija Covid in ali smo v Sloveniji, v podobni situaciji, pripravljeni zagotoviti dostop do zdravil?
Iz covida smo se marsikaj naučili. Zdravila, med njimi redka, ki so se pozneje izkazala kot dejansko učinkovita, smo dobili dokaj hitro, saj je bil postopek drugačen, kot za večino zdravil, ki jih v Sloveniji uporabljamo. Za dostopnost zdravil in cepiv vsem po Sloveniji enako, je skrbelo Ministrstvo za zdravje in NIJZ, torej Nacionalni inštitut za javno zdravje in dostava je delovala. Bolj smo občutili težave z dostopnostjo do osebne varovalne opreme, torej mask, kombinezonov, pa tudi razkužil. Glede na sedanje stanje in izkušnje iz preteklosti nas druga pandemija ne bi toliko presenetila, saj imamo sedaj vse bolnišnice definirane in večje zaloge osebne varovalne opreme, pa tudi Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve se je verjetno bolj pripravil.
Je v Sloveniji oskrba z zdravili na splošno zanesljiva?
V Sloveniji na trg dobimo zdravila dokaj hitro v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Težave se po navadi pojavijo kasneje. Slovenski trg zdravil je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami bistveno manjši, zato se sploh zadnja leta večkrat soočamo s pomanjkanjem zdravil, saj se dobavitelji umaknejo. Nekaj časa smo poslušali predvsem razloge, da je kriva vojna v Ukrajini, ker določene ali embalaže ali učinkovin ne morejo dobaviti, potem je bila kriva visoka cena transporta in dviganje cen, odstopi od pogodb in podobno. Težko sodim, kaj je res razlog tem pomanjkanjem na trgu. Je pa res, da smo npr. v zadnjih mesecih vmes ostali povsem brez določenih antibiotikov kot je azitromicin in so v določenih primerih nujni, brez diuretika furosemida, ki je eno od osnovnih zdravil in še veliko bi lahko naštevala. Imeli pa so jih npr. 30 km vstran v avstrijskih lekarnah, a jih mi uradno od tam ne smemo naročiti. Potem pa nastane težava, ker tudi zadnje zaloge pri veledrogerijah niso vedno proporcionalno razdeljene med bolnišnice, nekatere zvedo prej in imajo zdravil dovolj, druge pa ostanejo povsem brez zdravil. Zato bi bilo potrebno v primerih pomanjkanja imeti centralni nadzor in razdeljevanje ter kontrolo nad zalogami pri posameznih odjemalcih. Tukaj smo regijske bolnišnice velikokrat v slabšem položaju, kar krši načela enake dostopnosti in solidarnosti.
So zdravila pri nas cenovno dostopna in po potrebi na zalogi?
Glede cene zdravil in glede na velikost trga, imamo še dokaj nizke cene, saj imamo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje dobre pogajalce v tej smeri. Je pa res, da glede na to, kako so pri nas zdravila regulirana, marsikje v tujini in tudi v sosednjih državah najdemo zdravila brez recepta bistveno ceneje. Kar pa se tiče dostopnosti zdravil na splošno, če govorimo o dražjih terapijah, bioloških zdravilih, zdravilih za onkološke bolezni, je pri nas dostopnost zelo dobra, tega se marsikdo niti ne zaveda. In vprašanje je, če bo sčasoma možno vse to tudi vzdrževati, saj so novejše terapije bistveno dražje in stroški za zdravila v Sloveniji iz leta v leto naraščajo. Pa tudi nimamo participacije, zato še premalo cenimo to, da so zdravila v večini brezplačna. Naj povem podatek, ki ga večkrat omenim, v Sloveniji letno zberemo za več kot 70 ton odpadnih zdravil in ta številka kljub ozaveščanju še vedno ne pada. Zato vedno povem, da če kdo ne namerava jemati zdravil, naj jih tudi ne dviga v lekarni, saj moramo zagotoviti zdravila za tiste, ki jih potrebujejo.
Na Javno Agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke smo naslovili vprašanje, ali so se v času pandemije Covid na državni ravni spremenile kakšne prakse ali sprejeli novi ukrepi, kako zagotoviti zdravila v primeru podobne situacije?
EU in Slovenija so na podlagi izkušenj, pridobljenih v času pandemije COVID, sprejeli številne ukrepe za zagotovitev nemotene preskrbe z zdravili. Sprejetje Uredbe o razširjenih pristojnostih Evropske agencije za zdravila omogoča koordinacijo aktivnosti držav članic v času izrednih razmer v javnem zdravju ali v času izrednega dogodka, ki bi verjetno pomenil resno tveganje za javno zdravje, v zvezi z zdravili v več kot eni državi članici in se nanaša na smrtonosno grožnjo ali kako drugače resno grožnjo za zdravje. Koordinirane aktivnosti bi omogočale nabavo potrebnih količin zdravil in njihovo primerno razporeditev med državami članicami. Prav tako je bil v okviru Evropske komisije ustanovljen organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, ki si prizadeva izboljšati pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje na področju zdravstvenih protiukrepov.
Vesna Danilovič Novak, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
