Kakšen odnos do duhovnosti pa imajo mladi? Ali se identificirajo z vero? Kakšen je vpliv njihove družine? Kaj delajo za svojo duhovno rast?
Sociologinja Sonje Ferčak razloži, kaj glede duhovnosti opaža pri mladih:
'V šoli se religija obravnava v sklopu predmeta sociologija, ampak na zelo širok način. Gre za spoznavanje vseh svetovnih religij, ne zgolj krščanstva. Ne iz vidika duhovnosti, ampak bolj iz vidika vpliva religije skozi zgodovino, skozi čas, na politiko, gospodarstvo, sodstvo, šolstvo. Sama duhovnost doživljam na osebni ravni, ne navezuje se na neke verske prakse. Sama pa pri dijakih opažam, da prav tako kažejo na osebni ravni, mimo nekih verskih okvirjev. Zanimajo jih prakse, kot so meditacija, poslušanje glasbe, ampak to duhovnost izvajajo sami, izven teh okvirjev. Pogostokrat jim duhovnost ne pomeni pripadnost neki veri, ampak gre za iskanje smisla, povezanosti s samim seboj, s sovrstniki. In ta interes kažejo preko različnih, alternativnih oblik duhovnosti, tudi se izražajo preko umetnosti.'
Dijakinja Maruša Kraljič, stara 18 let, je razložila takole:
'Kot otrok sem v cerkvi bila samo krščena, ker me starši niti niso nekaj silili v te stvari, sem se lahko sama odločila. Za svojo dušo pa se ne obračam k cerkvi, ampak večinoma športam in poslušam glasbo ali preberem kakšno knjigo, saj se mi zdi, da se tako bolj sprostim, kot pa da bi hodila nekam v cerkev. Včasih sem posegla po knjigah za osebno rast, vendar me niso tako zelo pritegnile, kar je morda moja napaka. Raje berem druge knjige, le včasih kakšno duhovno, če me res pritegne. So pa bili starši povezani s cerkvijo, oče občasno hodi ob nedeljah k maši, mene pa niso nikoli silili v stvari, za katere nisem bila zainteresirana.'
Študent Jan Zadravec, star 20 let, je povedal:
'Sem krščen, in v drugem razredu sem hodil k verouku, ampak mi ni bilo preveč zanimivo, tako da sem se odločil, da bom nehal. Za sprostitev se jaz ukvarjam predvsem z glasbo, s športom, se mi zdi, da se tako bolj sprostim, in skrbim za svoje zdravje in duševni razvoj in sprostitev. Knjige za osebno rast sem bral v puberteti, zato ker me je res zanimalo, kako se mi telo razvija, in ker sem bil depresiven. Danes še občasno kaj preberem, če mi je zanimivo.'
Dijakinja Asja Hozjan, stara 19 let, je o svoji duhovnosti povedala:
'V cerkvi sem bila krščena, opravila sem tudi obhajilo in birmo, a zaradi babice in dedka, ki sta tako vzgojena. Mama in oče nista ravno povezana s temi cerkvenimi rečmi. Tudi k verouku sem hodila, vendar sem po osmem razredu končala, večina nas je odšla, ko smo opravili te dogodke, ter zaradi denarja. Jaz se z duhovnimi stvarmi se sproščam, sproščam se bolj z glasbo in plesom. Knjig ne berem, nobenih, brala sem jih le kot otrok, knjig za osebno rast pa ne berem.'
Vsak si umik od vsakdanjika izbere po svoji meri. Mladi niso nobena izjema. Pravijo še, da je njihova duhovnost v dobi digitalizacije precej spremenljiva, različni vplivi in nagovori prihajajo iz vseh koncev, in včasih težko ostanejo zvesti sami sebi.
Vesna Danilovič Novak: Radio Slovenia International_ Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope