Številni mladi morajo pred samostojnim vstopom na trg dela opraviti delovno prakso oziroma pripravništvo. Gre za usmerjeno usposabljanje pripravnika oziroma pripravnice pod mentorjevim nadzorom. Neplačano pripravništvo je v Sloveniji z zakonom prepovedano. Plača pripravnika mora, kot določa Zakon o delovnih razmerjih, znašati najmanj 70 odstotkov plače redno zaposlenega na istem ali primerljivem delovnem mestu. V primeru, če teh 70 odstotkov ne doseže višine minimalne plače, mora pripravnik dobiti minimalno plačo, je pa tudi odgovornost pripravnika enaka odgovornosti redno zaposlenih, poudarja Sabina Leben iz Sindikata Mladi plus in dodaja, da je pripravništvo pri nas zgledno urejeno, a da še vedno ni dovolj dobro. Problematično je med drugim pomanjkanje sredstev za izvedbo pripravništev, kar je močno opazno v vzgoji in izobraževanju: "Pomanjkanje učiteljev danes je absolutno tudi posledica pomanjkanja pripravništev. Z reformo pripravništev so odpravili neplačana pripravništva in izenačili pripravništvo z delovnimi izkušnjami. To pomeni, da na področju vzgoje in izobraževanja pripravništva niso več obvezna, ker lahko kandidat k strokovnemu izpitu pristopi tudi na podlagi delovnih izkušenj. Delovne izkušnje pa so pridobivali tako, da so imeli več pogodb za nadomeščanje. Poleg tega pripravništvo določa tudi mentorja, ki pa ga v primeru pogodbe za nadomeščanje za določen čas nikakor ni mogoče dobiti, ker učitelji mentorji nimajo časa za nadzor nekoga, ki nadomešča."

V številnih drugih članicah Evropske unije je področje pripravništev še precej slabše urejeno, veliko je neplačanih pripravništev, zato se je Evropski parlament zavezal k odpravi neplačanega pripravništva, Evropska komisija pa je konec marca predlagala Direktivo o pripravništvu, ki ji evropski sindikati očitajo več pomanjkljivosti.

Maj Gačar je 18-letni dijak Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki obiskuje 4. letnik programa Medijski tehnik. S pripravništvom, ki ga je opravljal na RTV Slovenija, je bil zadovoljen. Meni pa, da sta dva tedna, kolikor je trajalo njegovo pripravništvo, absolutno premalo: "V dveh tednih se komaj navadiš na delo, delovno okolje in sodelavce. In ko se po dveh tednih vrneš v šolo, je občutek, kot da bi presekal."

Maj pa ima tudi izkušnjo s pripravništvom v tujini, saj je tri tedne prakso opravljal na Portugalskem: "Mislim, da bi tudi pri nas pripravništvo moralo trajati vsaj tri ali štiri tedne. Sicer pa je bilo pripravništvo na Portugalskem dokaj podobno pripravništvu pri nas. Razlika je le, da sem bil v povsem novi državi z novimi ljudmi, nekateri niso govorili angleško. Tudi delodajalci imajo nekatera drugačna pričakovanja kot pri nas, pa tudi trg dela je nekoliko drugačen."

V Sindikatu Mladi plus še poudarjajo, da imajo pripravniki v Sloveniji vse delavske in socialne pravice tako kot redno zaposleni, so pa celo bolj varovani. Tako denimo delodajalec ne more prekiniti pogodbe o pripravništvu, tudi v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti ali materinskega dopusta se pripravništvo zamrzne in nadaljuje ob vrnitvi pripravnice oziroma pripravnika.

Blaž Pernat, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope