Stanovanjska politika ter naraščanje cen nepremičnin in posledično tudi najemnim, pa je v Sloveniji tema, ki je v ospredju že vsa leta, odkar imamo samostojno državo.

Kaj si lahko obetamo v Sloveniji oziroma kako bo država posegla v reševanja problematike rasti cen ter zagotavljanja strehe nad glavo pa smo povprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za solidarno prihodnost, dr. Klemna Ploštajnerja, ki na vprašanje, kakšen je tradicionalen odnos do stanovanj oziroma nepremičnim v Sloveniji odgovarja »najbolj tradicionalen odnos, tako nekako zgodovinsko gledano je vedno bil, da so nepremičnine stanovanje dojeta kot dom in zelo so močno vpeta tudi v družinska razmerja skrbi za otroke, vnuke, sorodnike ali pa tudi za recimo stare starše. Posledično je tudi nek odnos, ki je močno povezan z lastništvom, saj je pričakovano , da bomo vsi prebivalci lastniki in da moramo postati lastniki. To je neka najbolj tradicionalna oblika, se je pa v zadnjih 15 letih, recimo, da okrepil trend tudi nekega naložbenega dojema na nepremičnin, ker te lastniške nepremičnine družine dojemajo kot neko družinsko premoženje, ki ga prenesejo na zanamce ali pa uporabe za starost. Okrepila se je pa tudi najbolj klasična naložbena raba nepremičnin, ki se pravi vlaganje denarja v nepremičnine,« je prepričan državni sekretar dr. Klemen Ploštajner.

Stanovanja so vse dražja, rastejo tudi cene najemnin, kaj storiti? Ob tem ne gre pozabiti, da imamo v Sloveniji tudi resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Ploštajner ob tem opozarja, da »trije glavni razlogi, zakaj rastejo cene tako stanovanj, kakor najemnin, so: prvi, da se gradi absolutno premalo, glede na povpraševanje in se je v preteklosti še manj, se pravi, imamo zatečeno stanje. Drugi razlog je, kaj se gradi, ko se nekaj zgradi, se pravi, komu je to namenjeno in gradijo se nekako dražja stanovanja, dražje nepremičnine. In tretji razlog je, da se nepremičnine in stanovanja vse pogosteje uporabljajo z naložbenim motivom, se pravi, ali kot nek safe za privarčevana sredstva, ali pa kot kratkoročno oddajanje turistom. Tako, da iz tega lahko izpeljemo tri ključne ukrepe, na katerih tudi delamo, in to je najprej vprašanje ponudbe, se pravi, povečanje ponudbe gradnje. Potem drugo je, da ni pomembno samo, kakšna je ta ponudba, ni pomembno število te ponudbe, ampak tudi kakšna je ta ponudba, zaradi tega je toliko pomembno, da so to stanovanja, ki bodo uporabljena kot domovi, in zaradi tega je osrednji cilj politike zgraditi več javnih in najemnih stanovanj. In tretji ukrep je, seveda, omejevanje naložbene rabe. Tukaj pa j ključno predvsem omejevanje kratkoročnega oddajanja turistom, in seveda tudi neki davčni ukrepi, ki bi spodbudili ali pa aktivirali prazne nepremičnine, predvsem pa omejili to naložbeno posest nepremičnin,« dodaja dr. Ploštajner.

In kaj je državljanom storiti? Ali lahko kaj dobrega pričakujemo tudi od evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja? Ploštajner ob tem izpostavlja, da »nas, kot ministrstvo zelo veseli, da je tudi na evropskem nivoju ne samo prepoznano stanovanjsko področje kot kritično, ampak tudi, da se s strani Evropske komisije zavedajo, da je potreben nek vseevropski pristop. Tudi zelo podpiramo to, kar smo zaenkrat dobili, neke signale, v katero smer se premika ta vseevropski pristop. Ključna sta dva temelja, kolikor mi razumemo in to tudi podpiramo. Eno je zagotavljanje finančnih sredstev na vseevropskem nivoju za gradnjo dostopnih stanovanj. Ta finančna sredstva bi se zagotavljala preko evropskih kapitalskih trgov, predvsem pa tudi iz kohezijske politike, kjer trenutno ali pa tudi v preteklosti stanovanjsko področje nikoli ni bilo zastopano. Drugi ključen del, ki ga vidimo, pa je, da se uredi tudi nek enoten pristop z vidika regulacije, kjer so trenutno na ravni evropskega nivoja pogledi na urejanje trga bili prej ovira, kolikor je pač priložnosti za urejanje stanovanjskega trga, kjer je bilo recimo ali varovanje lastnine, ali pa omejevanje regulacije držav nek osnovni princip Evropske komisije. Zdaj se pa prepoznava v bistvu na stanovanjskem področju zelo močan javni interes in kot neka ključna politika. Zdaj lahko upamo, da bo tudi strani evropskega nivoja prišlo ne samo do usmeritve, ampak, da bo tudi nekako omogočeno vprašanje reguliranja kratkoročnega najema, kakor tudi reguliranja cen tako prodajnih, kakor tudi najemnin. Kot tretji nivo regulacije pa bo dovoljeno vlaganje, okrepljeno javno vlaganje v stanovanjsko gradnjo, da ne bo to dojeto kot nedovoljena državna pomoč ali pa izkrivljanje trga, ampak kot temeljna javna politika,« še zaključuje dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Zdaj veste, spremembe se napovedujejo, a kot zmeraj bo potrebno biti pozoren in iznajdljiv. Če boste ob tem imeli še zagotovljeno redno zaposlitev in mesečni dohodek, pa boste sploh lahko razmišljali o boljšem in bolj varnem jutri. Vsekakor pa veliko sreče tako ali drugače.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope