Digitalne tehnologije nas spremljajo pri delu, izobraževanju, skratka na vsakem koraku. Kako pomembne so digitalne kompetence in kje je največji primanjkljaj Slovenije na področju digitalizacije, sem vprašala vodjo sektorja za digitalno vključenost na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, Mojco Štruc:
»To ni samo vprašanje Slovenije, ampak širše.. je zagotovo vprašanje Evrope. Drži, eden izmed največjih izzivov je seveda izobrazba oz. ozaveščenost, spretnosti in znanje ljudi na tem področju. Digitalne kompetence so torej velik izziv tako pri nas, kot tudi drugje po Evropi.. drugje po Evropi sicer nekako rešujejo to težavo z uvajanjem predmeta računalništvo kot obvezni predmet v šolskem sistemu, pri nas pa se spremembe ravnokar dogajajo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ravnokar vpeljuje digitalne kompetence kot neke skupne cilje v vse učne predmete, tako da tudi delamo korake v tej smeri in absolutno skušamo nadoknaditi tisto, kar nam je zmanjkalo, tudi z neformalnimi izobraževanji, ki jih na našem ministrstvu financiramo s številnimi deležniki.«
Okvir digitalnih kompetenc določa 5 področij, ki jih je treba na vsakem nivoju digitalnih znanj in kompetenc obvladati in eno od teh petih področij je tudi varnost, pravi Mojca Štruc:
»Tako da kar se zdaj počne pri uvajanju digitalnih kompetenc, tako v rednem učnem programu, kot v programe, ki jih financiramo pri nas, je to, da je varnost vedno eden izmed 5ih temeljev. Se pravi, vedno, kadar poučujemo in se izobražujemo o digitalnih kompetencah, se moramo soočiti tudi z vprašanjem varnosti na spletu in moramo skozi teste, izzive ter naloge, ki nam dejansko prikazujejo stanje, s katerim se lahko srečamo in se nanj tudi pravilno odzvati.«
Med državami EU pa lahko opazimo tehnološko vrzel.. Recimo Danska, ki je ena najboljših držav na področju digitalne preobrazbe, je tudi država, ki upošteva ti.i. načelo »digital only«, pomeni, da se javne storitve opravljajo izključno digitalno, pojasnjuje Mojca Štruc. In kako je to pri nas?
»Pri nas smo se, glede na specifiko našega prebivalstva in glede na stanje v katerem smo odločili, da si ne želimo ljudi prisiliti, da morajo izbrati digitalno pot. Trenutno je lahko to za nekatere še prevelik izziv, pretežko. Zato ponujamo drugačen pristop, rečemo mu »digital first«, ne pa »digital only«. Se pravi najprej ponudimo digitalno, če pa kdo ne želi, noče ali ne zmore, pa lahko storitev še vedno opravi v fizični obliki. Vsekakor pa Slovenija, če bi gledali primerjalno, ni med slabšimi, ampak se gibljemo nekje v sredini, v povprečju EU.«
EK s svojimi skladi zagotovo precej pripomore k izboljšanju digitalnih kompetenc posameznih regij v EU, sredstva izdatno črpamo tudi v Sloveniji. Nekatera izobraževanja so delno financirana tudi s pomočjo EK, za nekatere revnejše države pa je na voljo še več sredstev, dodaja Mojca Štruc. Vendar:
»Najbolj ključno vprašanje pa je, če jih te posamezne države znajo počrpati.. posamezna država mora namreč pripraviti določene programe, se pravi, da mora vložiti v to nekaj truda in energije, da se zadeva lahko izpelje.«
EK je svojo kohezijsko politiko zastavila skladno z evropskim programom digitalnega desetletja, ki ima precej jasno določene cilje in so zelo ambiciozni kar se tiče znanj. Tako bi moralo biti vsaj 80% ljudi do leta 2030 digitalno pismenih, kar se tiče pa povezljivosti pa bi moralo imeti vsako gospodinjstvo širokopasovno povezavo. Cilji so zelo visoki, še pravi Mojca Štruc:
»Tako da to so kar visoki cilji, prav tako je tudi za digitalne javne storitve predvideno, da so vse ključne digitalne storitve na voljo digitalno in da jih je vsaj 80% tudi zares opravljeno digitalno. Cilji so torej zelo visoki in kohezijska politika temu sledi.«
Vsekakor je ključno, da sledimo tudi državljani EU, da smo torej digitalno usposobljeni in visoko kvalificirani na digitalnem področju.
Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope