ZDA in Evropa ostajata druga drugi najpomembnejši trg. Velikost trga si lahko orišemo s podatkom, da le-ta glede na kupno moč zajema kar tretjino svetovnega BDP.
EU in ZDA ostajata tudi v v zadnjih letih ključni geopolitični in trgovinski partnerici. Dvostranska trgovina je rekordno visoka, saj je leta 2023 znašala več kot 1,6 bilijona EUR, dvostranske naložbe pa 5 bilijonov EUR. Volitve v ZDA bi lahko pomenile prelomnico v čezatlantskih odnosih. Kaj bi se zgodilo v primeru napetosti ali celo preloma na izvršni ravni med EU in ZDA v primeru ponovne administracije Trump 2.0?
Doktorica Ana Bojinović Fenko, profesorica za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

»V osnovi gre za tri točke, najpomembnejša je bila unilateralizem, ki ga je s tem »Amerika First« geslom izražal. To pomeni odmik od multilateralnega sodelovanja, delovanja, posvetovanja v mednarodnih vladnih organizacijah in v bistvu tudi možno napoved umikov iz kakšnih režimov, predvsem recimo okoljevarstva ali pa specializiranih mednarodnih vladnih organizaci. To je seveda za Evropsko unijo zelo slabo, ker je pač sama multilateralna organizacija in multilateralizem je v jedru osnovna vrednota zunanje politike Evropske unije.
Druga stvar, za katero ocenjujem, da bi se nadaljevala iz Trump 1.0 verzije je, da bi Trump nadaljeval bilateralno delovanje, se pravi ne multilateralno, ampak bilateralno, ki pa žal moramo reči, da je zelo nepredvidljivo, ker je izgledalo bolj, da Trump izbira države s katerimi sodeluje ali s katerimi voditelji se srečuje, bolj glede na njemu všečen slog voditeljev držav, ki so bile tudi nedemokratične, avtoritarne. Tako da to zagotovo ponovno po vsem nasprotju z zunanjo politiko Evropske unije.
Tretjič pa menim, da bi Trump nadaljeval ekonomski protekcionizem v zunanjetrgovinski politiki. Tudi zapiranje ZDA v smislu zunanje migrantske politike, kar v bistvu na EU vpliva bolj z vidika trgovine. Ampak tukaj se je ZDA bolj usmerjala v odnos do Kitajske kot nekega ogrožajočega rastočega trga.Tako da če strnem, mislim, da bi ZDA nadaljevala odmik od vloge odgovorne države voditeljice v svetu. V vsakem primeru pa menim, da bo ključna stvar, kjer se bosta ZDA in EU morala dogovoriti, kako delovati pri rešitvi vprašanja politike do Izraela."

V soočenjih in nastopih republikanskega in demokratske kandidatke so strokovnjaki in mediji ocenili, da se je Harrisova bolje odrezala od Trumpa, kar na nek način dokazujejo tudi javnomnenjske ankete. Kaj bi zmaga demokratske kandidatke Kamale Harris pomenila za našo celino?

»Harris zagotovo pomeni boljšo opcijo za Evropsko unijo, ne pa tudi nujno idealne. Tako da bi spet izpostavila tri manjše stvari. Prvič, demokratska zunanja politika je tradicionalno multilateralna, prisega na delovanje ZDA kot odgovorne velike sile v okviru mednarodnih organizacij, predvsem deluje v okviru Združenih narodov, se drži mednarodnega prava ali pa najde način, kako interpretira, da se drži mednarodnega prava, definitivno pa ga ne krši. Tako da to je zelo, zelo pomembno za Evropsko unijo in njene zunanjepolitične vrednote, kajti sama tudi tako deluje in seveda na podlagi demokratičnih vrednot, ki jih projicira v svet. Druga stvar, Harrisova je potencialno boljša za sodelovanje, zato ker bi bilo lažje tudi ohraniti trenutno držo do Rusije, torej vojne Rusije proti Ukrajini. Kajti tudi s strani Bidna trenutno ne slišimo, da bi se v ZDA umikale in da naj Evropa sama poskrbi za svoje zadeve.
Tretji element pa menim, da bi ekonomska politika ZDA vseeno ostala bolj odprta in da bi celo morda lahko Evropska unija, to je zdaj vprašanje, ker ne poznam, kako bi rekla, terena natančno, ampak to bi po moje bil cilj Evropske unije, da Zda vrne v aktivno držo znotraj Svetovne trgovinske organizacije. Predvsem v mehanizem reševanja sporov in da bi se tam nadaljevalo reševanje sporov za Kitajsko, ne pa na neki bilateralni način, kot je to zastavljal Trump.«

Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tudi na portalu RTV 365 v zavihku Euranet.

Pripravil Ivo Kores, tehnična izvedba Peter Kopše Pišec